tole ni zapis, ampak je zarek … klikni na trikotni play, pa bo:
bonus: ah ja, seveda, soundtrack, pojma nimam kako sem lahko pozabil na to ekstremno rariteto in izjemni eksampel slovenskega ruralnega rapa … bochna ryapp u hiši! … poslušaj obavezno!!!:
iz amerike prihajajo zaskrbljujoče vesti … naša posebna poročevalka iz kalifornije javlja, da v ogromni kantini losangeleke južnokalifornijske univerze strežejo enormne porcije študentnfutra, po katerih jako upade delovna energija in tudi volja, da bi isti dan, kot si snedel menzni obrok, dal v usta še karkoli drugega … on top of that je bila na dnu sicer dobrega burritota, ki ga je uničila naša poročevalka, skrita hudobna česnova omaka, s katero je 4ewa pregnala vampirje iz laboratorijev doktorja vernierja … poleg tega je menda moč na južnih obronkih centra angelskega mesta (torej severno od getoiziranega ingelwooda in south centrala) uzreti zavidljivo število premikajočih se omar, kitov in ostalega obesity materiala, katerega delež v populaciji poročevalka ocenjuje na 40% … zaznavna je tudi razlika v nakupovalnih navadah, saj menda vsaka mati, ki z mularijo pride v štacuno, kupiti pol le-te, s poudarkom na kamionskih količinah zamrznjene hrane … no, tudi mi imamo še nekaj hrane v zamrzovalniku, saj smo poročevalki za zadnji obrok pred odhodom v 13 ur leta oddaljeni kraj na njeno željo scimprali njoke z jurčki, in njih ostanek (jasno, da brez jurčkov) položili na -18 stopinj … tisti, ki jih je kljub rajzefibrski kepi v želodcu uspela pojesti, pa so izgledali takole:
fletni, ane? … njoki so namešani po receptu iz srebrne žlice in preliti z enostavno, ampak carsko žemetno-svileno omako … v primeru, da se kdo od tvojih odpravlja na dolgo težko pot, te bo zagotovo nosil v lepem spominu, če postopaš po naslednji proceduri:
brez skrbi, tole ne bo o ministru za šolstvo, še manj o njegovega semena sadu; leam evam in jadrankam se tudi ni treba bati, da bo chef pribadal kakšne jegermajstrske anekdote, kako dvometrskega in vsaj 120 kilskega lisjaka stlačiti v golaž ali divjačinski ragu, njegovo krzno pa lepo ustrojiti in janurja naslednje leto zavezati korošici okrog vratu … brezdanje vodovje, ki se je v tem tednu zlivalo po domovini sicer ni moglo več rešiti zasavske koruze in jabolk, je pa kljub temu naredilo nekaj dobrega: na tržnici se je poleg bledičnih šampinjonov, sivih ostrigarjev in darkerskih šitak zasvetilo nekaj zlatega: lisičke … chef je sicer v afektu impulzivnega nakupovanja že kakšen mesec nazaj nasedel podjetnima mladcema, ki sta ponujala romunske lisičke, za aktere je chefica kaj kmalu ugotovila, da so skoz in skoz perforirane in to ne od vampirskih ugrizov, ampak od sestradanih romunskih črvov … v drugem poskusu se je chef pred stojnico spomnil modrih besed: ma, majhne kup, če hočeš da bojo dobre … kul, se pravi, da size does matter, after all … 40% jih je včeraj na hitro popečenih, s peteršiljem potresenih in med široke nudle by mamamarinka™ zamešanih pariralo debelajstatim stejkom, preostale pa so danes skupaj z jajcem tvorile zajtrkovalni kamen temeljac … ampak če chef ne bi bil v fazi radikalnega bojkota krompirja bi morale počakati na uvrstitev v kremno krompirjevo juho z lisičkami … Nadaljujte z branjem
kruh & vino 