krofovski napo-tki

1. če se le da, si naroči praktični prikaz priprave krofov od kakšne obvladaške matere ali babice … v pisanih navodilih je toliko spremenljivk, da boš zihr kje zajebal

2. če si braveheart in krofov ne kaniš streči drugemu kot sebi, lahko ignoriraš prvo pravilo in se priprave lotiš sledeč kateremu od napisanih receptov

3. če si ekstremistični braveheart, boš za osnovo vzel ivačičev recept, ki je celo tako zajeban, da ne dovoljuje naknadnega vbrizga marmelade, ampak jo je treba že prej stlačiti med dve okrogli fliki testa, stisniti in ponovno obrezato pa take fore … prav zato se mi zdi od majstra pošteno, da recept zaključi z naslednjim opozorilom: Izdelava krofov terja dobro moko in precej vaje in znanja. Vendar ne obupajte, če vam prvič ne uspejo. Natančno preberite navodilo in spet poskusite. Sicer pa včasih krofi iz preprostega testa bolje uspejo. Le tako dobri niso. … skratka, rekreativni pustni peki krofov tle nimamo kej iskat …

4. ker druga klasičnokuharska avtoriteta, torej vendelina, nima podobnih “i told you so” opozoril,  je zelo možno da se boš lotil priprave po njenem receptu … toda pazi! jeba je seveda v tem, da je tukaj opozorilo skrito v small print na koncu recepta: Krofi bodo imeli lep venec, če ne bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi ne premalo razgreta. Krovi pa ne smejo biti prehajani in ne premalo vzhajani. …. z drugimi besedami, če je vse ravno prav, bodo krofi v redu, če ne pa ne … s tem, da ne dobiš nobene informacije o tem kako narediš, da je vse ravno prav: kako na debelo razvaljaš testo? koliko časa naj vzhaja? kako vroče naj bo olje? koliko časa jih cvreš? … nič oprijemljivega, razen količin za testo …

5. kljub dvomom sem se letos spopadel z njimi, seveda ne z ivačičevimi “accident waitnig to happen”, ampak z vendelinskimi nedoločenčki … vse je šlo lepo, zajebal sem edino s temperaturo olja, ki je bila veliko, veliko previsoka in prvih šest krofov je prišlo vem v burkinofaškem odtenku … ko sem zmanjšal temperaturo, je bila očitno še vedno previsoka, naslednjih šest krofov se je namreč ponašalo s osončeno indijsko barvo … potem je lepih krofov zmanjkalo in zadnjih šest, ki so imeli lepo, svetlo rjavo zagoerelo solarijsko barvico in sredinski venček, je trpelo za druge sorte boleznijo … imeli so namreč tzv. oblikovno pokvečenost, ki sem jo še dodatno potenciral z neposrečenim intravenoznim vbrizgavanjem jagodne marmelade s pomočjo dresirne vrečke:

ne najlepši krof na svetu

6. ko bo leto naokoli se bom vrnil na tale post in postopal takole:

  • testo bom zamesil sledeč vendelininemu receptu na strani 411 v njeni bukli – dobra finta tega recepta je, da beljake stepeš v sneg, ki mu potem dodaš ostale sestavine (rumenjake, sladkor, limonino lupinico, topljeno maslo, rum) in vse skupaj s kvascem vmesiš v fifti-fifti mešanico ostre in gladke moke.
  • vzhajano testo bom narahlo, le s težo valjarja, razvaljal na centimeter in pol debelo …
  • izkrožene krofe bom vzhajal pol ure, jih obrnil  in vzhajal še pol ure
  • obrezke bom še enkrat zamesil, razvaljal in vzhajal in te drugorazdne krofe uporabil za testiranje temperature olja, kajti
  • največja jeba je doseči pravo temperaturo olja, zato bo prva runda pečenja namenjena tempreturnemu usklajevenju … v resnici je bolje, da je temperatura nižja, kot pa višja, brbotajao naj na izi …
  • vbrizgavanje marmelade bom izvajal z zato namenjeno plastično injekcijo in ne z vrečko, s katero je cela jeba in vse mezi ven …
  • tako kot letos bomo z veseljem pojedli vse spečene krofe, ker so domači ne glede na vse strokrat boljši od indutrijskih gomotlačencev (z izjemo frišno pečenih trojancev, jasno)
Advertisements

5 thoughts on “krofovski napo-tki

  1. hm…jaz sem pa uporabila najpopularnejši recept na kulinarika.net, ki ne komplicira kaj dosti in so super uspeli. oblikuje se jih pa ročno – v kroglice, ki jih nato sploščis (še najlaže, če čez povezneš desko in pritisneš) in vzhaja se samo 15 minut na vsaki strani. za temperaturo olja je pa test z leseno kuhalnico čisto v redu – če se ob ročaju počasi(!) začnejo dvigovat mehurčki, je ravno prav 🙂

    toliko od mene, ko se za spremembo na tem blogu počutim pametno 😆

  2. Ja, jaz sem delal isto – gurmanski radikalizem. Zmešaš testo, trgaš kupčke in valjaš v kroglice. Vzhajaš na obeh straneh in vržeš v olje, v katerem se nabirajo mehurčki okrog kuhalnice. Nič posvinjane mize od moke in malo pospravljanja.
    Marmelado si pa dožličim na krožnik, trgam krofe in jih tjakaj pomakam.

    That’s it that’s all 🙂

  3. Veš kaj, ko sem bila jaz majhna, sva jih s pokojno staro mamo delali tako, da sva najprej izrezali flikce, potem nadevali na sredino marmelado, pokrili s flikco in obrezali z malo manjšim kozarcem, pa ni blo tolk kunštno, da ne bi bila mogla jaz, ki sem bila še otrok, tega početi. Pri tvojih izvajanjih priprave hrane na splošno bi tudi tebi zagotovo uspelo. (Ja, ok, mene čistfulmoti tista luknja od marmelade na obodu, no.)
    Drgač, jaz sem včeraj uspela kolosalno zajebat princessmufne …

  4. cestitke za to premiero, napo! da si se opogumil! meni je mama parkrat pokazala vse finte, ma se me ni (se) nic prijelo. je delala bolj majhne, da marmelade (marelicne) nikakor nisi mogu zgresit. trojanski, cetudi frisni, so mi bli zmeraj preveliki, najbolj so mi bli okrog pusta vsec “zmajckovi”, ne vem ce to v LJ se obstaja…

  5. fora s kuhalnico je kul, hvala … za testo bom verjetno kar ostal pri vendelinem, ker je okej, za sestavljanje v sendvič pa še zbiram korajžo, 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s