predlanskim smo finale lige prvakov kljub navijanju za liverpool prehransko pospremili z rižotama v rossoneri barvi milanezov, lani smo ob pretežni indiferentnosti do penaliziranja čelskega proti menčesterju pustili stvarem iti svojo pot in končali na japonskem pirčku, letos pa chef seveda ne pušča nobenega dvoma: zvečer bo srce kucalo za barčico ne samo zaradi res spektakularske letošnje sezone, kulsko zatwistanega sponzoriranja unicefa, vseh jeb, ki jih je morala dati skoz pod realovskimi frankisti, ampak zato, ker je pri nas tako že skoraj trideset let … kot hommage virtuoznim romantičnim tehničarjem, ki se bodo nocoj zoperstavili fergusonovemu dobro namazanemu stroju (ki jim, bodimo realni, dejansko lahko prepreči trojno krono), je včeraj popoldne in zvečer v domači kuhinji nastajala sladička, ki jo lahko imenujemo menjar blaugrana … tule je:

prosim, da na tem mestu vklopite fantazijo in si spodnjo plast predstavljajte bolj modro, zgornjo pa bolj rdečo, tako da vas bo sladica bolj spominjala na tradicionalno barcino kombinacijo modre in rdeče barve, alzo blaugrane … pofotkani pudigenec je moja nadgradnja tradicionalne katalonske sladice, imenovane menjar blanc, kar po naše pomeni nekaj takega kot bela jed … izročilo pravi, da so si menjar blanc že v osmem stoletju izmislili katalonski menihi, ki so hvatali krivine po krščanskih zapovedih in kljub njih rigoroznosti želeli dobro mandžati … za dneve, ko je bilo v veganskem slogu prepovedano uživanje česarkoli živalskega izvora, so si izmislili mandljevo mleko, ki so ga nato dišavili, sladili in gostili … menjar blanc je tako neke sorte puding, pri katerem kravje mleko zamenjamo z mandljevo mleku podobno vodico … če želiš ostati nevtralen in tradicionalen boš dodatno barceloni naklonjeno barvanje z borovnicami in jagodami opustil, ampak ne mi pol jutr jokcat da nisi vedel, da je barca letos res tolk huda, hehe … takole dajmo:

za belo menjar bazo potrebuješ:

• četrt kile olupljenih mandljev
• cimetovo palčko
• lupino ene limone
• četrt kile sladkorja
• 75 gramov koruznega škroba

za farbanje pa še:

• 200 g borovnic
• 200 g jagod
• dve žlici sladkorja

nastrgano limonino lupino in palčko cimeta vrzi v liter vode, pokrij, zavri, odstavi, pusti stati pet minut in odcedi … v odišavljeno vodo daj mandlje in vse skupaj fino zmelji s paličnjakom ali v mikserju, pokrij in pusti, da se mandlji namakajo štiri ure … po štirih urah mleko (ja, iz vode je ratalo mleko, majkemi!) precedi skozi gosto krpo in brutalno ožmi mandlje, da iz njih izstisneš max okusa … v mleko postopoma vmešavaj sladkor in škrob, ko sta oba raztopljena in je tekočina brez grudic, jo pristavi na ogenj in med mešanjem zavri … mešaj dalje in brbotaj še minutko dve, nato pa, hja, pa mu recimo puding nalij v modele in pokrij s folijo, da na vrhu ne nastane skorja …

če boš menjar barval, porabi tiste štiri ure namakanja za pripravo barvil, pravzaprav boš naredil dve marmeladki: v eno kozico stresi borovnice in žlico sladkorja, v drugo pa jagode in žlico sladkorja … na majhnem do srednjem ognju brbotaj in vsako toliko pomešaj, dokler te vsebina ne začne spominjati na marmelado … vsako posebej zmelji s paličnjakom in pretlači skozi fino cedilo, da se znebiš kožic in drobnih koščic ali pečk ali karkoli že je v in na borovnicah/jagodah … maso za osnovni menjar blanc razpolovi … najprej segrej in zavri eno polovico, vanjo vmešaj eno marmeladko in nalij v modelčke do polovice, počakaj da se malo pohladi, nato pa vajo ponovi še z drugo polovico in drugo marmelado … napolnjene modelče pokrij z alu folijo, dobro ohladi in pojej po tekmi fc barcelone: zmaga bo tako še slajša, morebitni nedajbože poraz pa manj grenak …

soundrack potrebuje kratko obrazložitev: ker barcini bojsi fino plešejo po zelenici in je njih najboljši mož (okej, možiček) pri enajstih letih iz argentine pripeljani leo messi, in ker so proti manchestru že izgubili en evropski finale naj bo takole: gotan project – la revancha del tango (live)

update: juhu! … kljub temu, da je moj menjar blaugrana bolj podoben dobro sprani majci starega barca fena, kot pa sijočim modrordečim, v katerih so včeraj katalonci razšraufali angleško mašino, trud s farbanjem katalonske bele tradicije ni šel v nič … po moji uri, bi rekel ivo milovanovič, je ob pogledu na končni rezultat letošnje lige prvakov menjar blaugrana zelo slastna sladica …