sezona češenj gre h koncu: kar jih niso pozobali škorci, jih bo zdaj zdaj do zadnje pokončala gnilobna vlažnost, ki se sluzi z neba in skozinskoz fajhta vse in vsakogar … če se jih torej niste že do sitega nazobali, vkuhali kompota in/ali marmelade, jih prelivali preko pozabljenih beljakov, rolali v štrudle, vmešavali v klafutise ali spravljali v zamrzovalnike, se vam obeta ena zadnjih letošnjih češnjastih šans, kajti čez kakšen teden bodo na velika vrata uletele marelice, breskve, melone & lubenice in s češnjami bo približno tako, kot je zdaj z jagodami: nihče jih ne šlivi pet posto … za slovo od sezone kruh in vino predlagata počitniško inspiriran, tako in drugače lahek slatkiš … baza je doma iz korzike, ime ji je fiadone in je večinoma ovčjega porekla … češnje za povrh so seveda slovenske, v konkretnem primeru hit letošnje sezone, že omenjene nenadjebive markotove vipavke:
fletna tortica iz ovčje skute ne zahteva kaj veliko drugega, kot da skuto mešate z jajcem, cukrom in limonino lupino in jo spečete v pečici … za povrh na korziki ne dajo nič, tako da tudi tebi ni treba, čeprav je res, da češnjice dodajo fincan pridih frišnosti, pa tudi barvno popestrijo situacijo … imaginarni izlet na korziko se naredi takole:
- štiri jajca
- 125 gramov sladkorja
- 500 gramov ovčje skute (ali mešanice ovčje in kozje ali rikote)
- fino naribana limonina lupinica
- žlica šnopca, najbolje kakšnega dišečega enosadnega, recimo kirscha
- ščepec soli
- četrt kile razkoščičenih češenj
vzemi jajca narazen in rumenjake dobro zmešaj s cukrom … dodaj pretlačeno skuto in vse skupaj zmešaj v gladko maso … dodaj limonino lupinico in žganje ter še enkrat premešaj … beljake s ščepcem soli stepi v sneg, ki ga nato nežno, žlico po žlico vmešaj v maso, to pa potem prelij v namaščen okrogel pita pekač, le tega pa (če/ko po njem še enakomerno razporediš češnje) za kakšnih 40 minut deni v na 180 stopinj segreto pečico … ohladi, razreži, pojedi!
soundtrack: neneh cherry & youssou n’dour – 7 seconds
kruh & vino 
o žlica šnopca, najbolje kakšnega dišečega enosadnega, recimo kirscha
* a mi lahko poveš, a še gdo v tej deželi Slovenski v svojem kotličku pripravlja češnovčka? Ma ga ne najdem nikjer?
Veš ono češnce pa cuker pa češnce… pa cuker, pa sonček tri tedne,´bemti dež, pa zalit s kiršam!
LP
Bojan
bojan, za tvojo metodo ne vem, sem pa ene par let nazaj na petek ob devetih zjutraj poslušal kmetijski svetovalni servis na prvem programu radia slovenija (ne me sprašvat kako in zakaj) ko so se s šnopseslovcem iz živilske tehnologije pogovarjali o destiliranju … nakar so odprli telefone za poslušalstvo in se je vsul plaz klicev od stričkotov, ki so pojamrali o raznih problemih pri destiliranju … in fotri destilirajo vse, majkemi: slive, hruške, marelice, regratove cvetove, češnje, borovnice, višnje, maline, brin … ni da ni! – in tle govorimo o destilatih, ne o namakanju sadja v nek navaden šnopc … tako da bi se po mojem moral najt nekdo, ki vari tudi po tvojih željah … jaz sem zaenkrat uspel navezat koroški konekšn za destilat borovnice in brkinksega za orto hud brinovc, kirš je pa prišel z nanopadededotom iz avstrijskega smučanja …
Bog lonej za odgovor. Bom takoj fronto prisklednikov v pogon spravil. Naj kaj postore, da brbončice preveč ne trpe v zimskem cajtu!
Pomoč: jaz sem se tega – takoj, ko sem prišla s Korzike – lotila s tisto njihovo skuto, pa je bilo… preveč slano za sladico. Potem sem poskusila še s tolminsko skuto, na kateri je pisalo, da je sladka, pa je bilo… tudi preveč slano… A je tako mišljeno in je zadeva res sladko-slana al je kje drugje finta?
hm … slano naj ne bi bilo … na korziki to delajo z rečjo, ki ji pravijo brocciu – to je ovčja skuta … njena italijanska podobnica je ricotta, le da je ta iz kravjega mleka … pri nas se za to vrsto skute, če je pripravljena iz kravjega mleka uporabljata imeni sirarska skuta ali albuminska skuta … sicer pa bi morala biti dobra vsaka ovčja skuta … kolikor jaz razumem stvari, gre pri ovčji ali ricotti/albuminski/sirarski skuti za skuto, ki je narejena iz sirotke, ki ostane pri proizvodnji sira … sirotko potem še enkrat segrevajo, da koagulirajo beljakovine, ki so ostale v njej … bottom line: če imaš dostop do kakšnega malega sirarja išči pri njem ovčjo skuto ali sirarsko/albuminsko skuto, drugače pa že marsikje prodajajo zapakirano taljansko ricotto … ne obupaj, se splača poiskat 🙂 …
hja, to dvoje je bilo, prvič brocciu, drugič albuminska skuta… zgleda, da sem prišla do meje, ko lahko rečem: de gustibus non est disputandum… Se bom raje specializirala za čokoladne reči! Mogoče, mogoče, če bom dobre volje in bo spet kaj preveč sadja, poskusim še z ricotto.
izgleda da sva res pristala pri nerazpravljajočih okusih … čokolada je fajn, čokoladni specialisti pe še bolj 🙂 …
evo sprobal tudi ta recept, odlično! dva pojedla v enem šusu cel pekač.