-19

ljubljana je kul … zelo kul … pravzaprav že kar jebeno kul, sem si mislil, ko se je moje oko po šestih urah vožnje iz obal ligurskega morja za hip ustavilo na digitalnem pokazatelju zunanje temperature: 14°c … 14!!! … fakin 14! in to skoraj sredi julija in skoraj sredi dneva … 14! – to je natančno 19 manj, kot smo jih bili navajeni v zadnjih dveh tednih, med izvajanjem rednega letnega dvotedenskega odklopa … nič, takle mamo, čeprav smo le nekaj ur nazaj imeli čisto drugačno … letos smo iz platnene, pod borovce postavljene baze prešnofali severozahodni del sardinije, zato je prav, da prvi (in vesekakor ne edini) zapis odondod posvetimo prvi prehranski asociaciji na sardinijo: sardinam … wiki pravi, da je sardina skupno poimenovanje za okoli 20 vrst majhnih mastnih rib … no, na tržnico v alghero so ondan pripeljali kakšnih dvajset zabojčkov najbolj frišnih sardel, kar sem jih kdajkoli videl: srebrne, bistrih, sijočih oči, dišeče po morju, res krasne … in jeftine: 5 evrov kila … ribarničar brko mi jih je v papir nemudoma zavil dobro kilo in že sem blaznel v kampistično bazo, da jih čimprej obdelam … aber, wir haben ein problem! mi svane, ko nad kampističnim umivalnikom uzrem tole tablo:

frboten

japajade! … itak sem dva dni nazaj receptorjevemu vajencu, ki mi je sredi tahujše vročine, vsemu zasopihanemu in obloženemu z milijardo otroških plažnih artiklov, zatežil za kempistički id (ki ga valjda nisem nosil s sabo) namenil kiler look in sebi v brado zagodrnjal nekaj krepkih domačih, tako da so vsi mislili da sem en zajeban balkanski tip igrača … torej: vsekakor nisem švabo in mi tega opozorila ni treba razumeti, poleg tega natalije verboten že v domovini ne šljivim pet posto, kaj šele da bi se z njo ukvarjal v tujini, pa naj bo močna, kolikor če … sardele sem potem ekspertno in ekspresno očistil na izvodu l’unione sarde, brez da bi povzročil kakršenkoli incident … dobra polovica jih je potem v intregralnem stanju romala najprej v vročo ponev in nato na sočno krompirjevo solato s kumarami:

pečenke

preostanek se je bil prisiljen že takoj ločiti od glav in kosti in spoznati tri nove prijatelje: čebulo, kis in olivno olje … dobro so se ujeli in naslednje jutro za zajtrk že družno vriskali na krožniku in spravljali chefa v dobro voljo:

mariniranka

mali chef je sicer s polnimi usti kruha s putrom in medom spraševal kaj pa tako smrdi? ampak gazda se ni dal: to so bile najboljše marinirane sardine v mojem življenju!

Advertisements

6 thoughts on “-19

  1. Hej chef,sardine so v konzervah, sardele so pa tiste, ki priplavajo na krožnik iz morja direktno… verjetno nam zato tu na morju asociacija sardine – Sardinija ne pade na pamet. Ker v veliki večini jemo sardele, pač. No,vsaj meni še nikoli ni.
    Ampak te tvoje so bile pa zihr coool!

  2. jablana, vem, vem: sskj sardine definira kot sardele konzervirane v olju … ampak sardinski ribar brko je lepe frišne srebrnice na ves glas prezentiral kot sardine, pa sem si dovolil en odmik od materinščine …

  3. bolje pozno kot nikoli, ne…
    saj se mi je zdelo čudno, da bi tega ne vedel, ampak si pa tako napisal, kot da res rabiš eno hitro inštrukcijo.
    tako, še zadnji komentar, jutri pa na Hvar 🙂 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s