v današnji mladini je v rubriki konzum moč najti zapis o obisku gostilne pri lojzetu na zemonu pri vipavi … če te matra firbec: ja, gre za slavospev, kajti večerja na terasi omenjene birtije je bila res, ako se izrazim profano-urbano top shit! … v nasprotju s pričakovanji je bilo zelo malo penic in zrakcov in dimov in ostale prčkarije, zato pa toliko več na videz preproste, a u nulo doterane kuharije z neprecenljivim dodatkom teatrskega spektakla … seriozna okupacija kompletnega čutnega aparata, torej … in morje drobnih finih fint, ki bi jih kar probal narest doma … no, saj eno je chefica takoj postavila na mizo … tale zemonski krompirjev špaget

smo že par dni dobili na mizo v domači različici … gre za simpl twist: iz malo bolj trdega testa za njoke (se pravi malo več moke, kot bi je dal za njoke) ne zdizajniraš njokov, ampak koščke testa potrpežljivo zvaljaš v čimbolj enakomerne in precej tanke špagete … dela je kar nekaj (za našo familijo, ki jih je zobala kot edino jed in ne je eno v vrsti petih ali šestih) jih je chefica svaljakala skoraj pol ure), ampak ko smo predse dobili tole,

smo ženi/materi njen trud poplačali z intenzivnim in esktenzivnim omnomnom gundžanjem … reč je še posebej primerna za tiste, ki se ne morete odločit, kaj imate raje, špagete ali njoke … na tale način u šusu skasirate oboje … hvala tomiju za idejo in chefici za nje domačo inkarnacijo … we want more!