če človek kdaj kaj pozabi, gre lahko marsikaj hudo narobe … lahko pa tudi ne … o obeh vidih kuhinjske pozabe sta kruh in vino poročala v svojem memoaru pred skoraj natanko osmimi leti … v teh dnevih, ko na tvojem najljubšem gastroblogu poteka serijalka kuhinjskega fintiranja(in je sezona češenj), sem se spet spomnil na blagodati, ki jih lahko ima počasi ohlajujoča se pečica … v dodaten dokaz ponujam še eno, čisto novo finto pozabe – kako medtem, ko ti spiš, nastanejo čisto frajerski pečeni jajčevci?

takole:

• zvečer, preden greš spat, pečico (s pekačem vred) segrej na 230 stopinj celzija …
• jajčevce nareži na dober centimeter debele rezine
• rezine jajčevca po obeh straneh premaži z olivcem in jih narahlo posoli
• rezine zloži na s peki papirjem pokrit segret pekač in jih deni v pečico
• po dvajsetih minutah rezine obrni in pekač vrni v pečico
• pečico ugasni in pojdi spat

zjutraj pečico odpri in pričakali te bodo krasni jajčefci! … vtakni jih med dve rezini kruha, pokapaj s tahinijem in limonim sokom, potresi z razkoščičenimi olivami in maš malo malco za na šiht že isabo …

soundtrack je – če smo že pri pozabljenih beljakih mešapali – huda pozabljenska eighties (tudi video) sestavljanka: simple minds vs. frankie goes to hollywood vs. art of noise: don’t you forget to relax about paranoimia