naš sodelavec janez je fejst dec – ne le, da zna sešiti dvajset+ metrov dolgo zmajasto človeško ribico in jo poslati pod indijsko nebo in skuhati marmelado iz špeha, ampak izkazuje tudi jasne kaskaderske ambicije … ko je tako lani med poletnim kruzanjem po portugalski nabasal na prodajalca nasoljenih trsk (bacalhaota, za lažje razumevanje preberi tale vintage kuruhovinski terminološki zapis) je nekaj teh riburdin kupil, jih korajžno položil v tovorni prostor svojega avtodoma in varno pripeljal v domovino … če ti je vsaj približno znana aromatska shema soljenih (ali pač sušenih) trsk, potem ti bo tudi jasno, za kako pogumnega človeka gre … v domačem okolju smo velike stranice bakalaota narezali in zvakumirali, nato pa z njimi v zimski sezoni prčkarili raznorazne ibunge – ena uspešnješih je bila tale solatna jed iz bakalaota s čičeriko:

proceduralno je reč – ko ti enkrat uspe dobiti nasoljeno trsko – čisto preprosta … takole gre:
- kos nasoljene trske (velikost je relativna, ampak kakšne 300 – 400 g naj kar ima)
- četrt kile suhe čičerike (če boš šel od začetka, drugače uporabi pixno)
- dva stroka česna
- deciliter olivnega olja
- poper, sol
- limonin sok
- svež peteršilj
čičeriko namoči in skuhaj … to lahko narediš po svoje, če pa želiš biti kot napo, potem čičeriko speri in jo vsaj čez noč (lahko pa tudi do 24 ur) namakaj v slani vodi (zvrhana žlica soli na dva litra vode) … nato vodo odlij, čičeriko spet speri, jo stresi v ekonomlonc, spet dodaj žlico soli in toliko vode, da sega dober centimeter nad čičeriko … lonec zapri, pripali in ko doseže fulprešr, kuhaj 15 minut; nato lonec odstavi z ognja in pusti, da se roba ohladi …
namakalništvo te čaka tudi pri ribi – namakaj jo na hladnem, v veliko vode, ki jo menjaj na štiri do šest ur (okej, ponoči ne boš ravno vstajal zaradi tega, ampak zamenjaj vodo pred spanjem, pa spet takoj zjutraj), vse skupaj bo trajalo en dan, če vodo pogosteje menjaš ali dan in pol, če so pavze večje … ribi nato odstrani kožo ter morebitne plavuti in preostale kosti …
čičeriko odcedi in vodo v kateri se je kuhala, prihrani … zakaj? … zato, da boš v njej skuhal polenovko; to naredi nežno: ribo položi v vrelo vodo, pokrij, ogenj zmanjšaj na minimum, tako da komajda vre in ribo kuhaj deset minut …
kuhano polenovko s penovko prestavi na desko in počakaj, da se pohladi toliko, da jo boš lahko handlal z rokami …
medtem pripravi aromatično olje: na tanko nareži česen in ga nežno cvri v olivcu, toliko da postane svetlo rjav in hrustljav; česen poberi iz olja …
še toplo ribo z rokami natrgaj na koščke, dodaj čičeriko, prelij z odišavljenim oljem, limoninim sokom ter potresi s sesekljanim česnom in tistim, kar pade in poprnice po nekaj radodarnih obratih … premešaj in postrezi mlačno ali hladno … ali pa razmisli o nadgradnjah/dopolnitvah, npr.: fino sesekljan peperončin; (namesto peteršilja) svež koriander; trdo kuhano jajce; (mlada) čebula …
poskrbi še za muziko – ni treba, da je ravno fado, raje presekaj s temle džezovsko zagruvanim osemminutnim portugeš žnaranjem: sam the kid – retrospectiva de um amor profundo
Tocno to sem jedla sredi decembra v Lizboni, zunaj na 20 stopinjah, s pogledom na Alfamo, ki se je kopala v soncu. Hvala za prijetne spomine in recept!
hoho, to pa je kvaliteten spomin … in ideja, kje bit decembra 🙂
Nekaj mi ni jasno. Trska je riba severnih morij. OK, Portugalci jo lahko lovijo v Atlantiku – toda kako pride v sredozemlje ali celo v Jadran? S kamioni?
yo! … lovijo (in sušijo in solijo) jo predvsem na tej strani ocena norvežani, pa tudi kakšni oni bolj severni škoti, na oni strani pa novofundlanci (pa ne ščeneta :-)) … do portugalsko-špansko-francosko-italijanskih-naših krajev je njega prihajala z ladjami, zdaj pa verjetno res s tovornjaki 🙂