svetega patrika dan je in ker smo že v teh letih, da nam za tovrstna ljudska slavja ne hodijo več po glavi (zgolj, hehe) celonočna pohajkovanja z zvračanjem guinessov, ampak radi kaj konkretnega denemo v usta (sem se spomnil krasne poetske večerje z irskim veleposlanikom) , smo nizu irskih jedi, ki jih že poznamo in znamo naredit (dublinski coddle, guinessova golaž-pita, navaden in polnozrnat sladkast soda bread) dodali še corned beef … corned seveda v resnici nima nobene zveze s koruzo, ampak se tako reše v slanici prepariranemu mesu, če je to govedina so to prejkoslej prsa – brisket …
ker je od zadnjega pastramiranja ostal v freezerju ostal kos že razsoljene govedine, je bila finalna priprava preprosta: meso sem kuhal 10 ur na 82 stopinjah, nato sem ga čez noč ohladil … naslednji dan sem meso narezal na tanke rezine in jih dal v ponev … v veliko kastrolo sem dal nekaj celih olupljenih majhnih krompirjev, par korenov in na krhlje narezane zeljne glave … zelenjavo sem prelil z vodo od kuhanja mesa in dodal toliko frišne vode, da je bila zelenjad čezinčez prekrita … nato sem odvzel približno skodelo te vode in z njo prelil rezine mesa … ponev sem pokril in jo postavil na kastrolo, vse skupaj pa na ogenj … zelenjava se je kuhala tričetrt ure, meso nadstropje nad njo pa se je v tem času nežno segrevalo … ideja serivranja je bila s putrom, soljo, poprom, gorčico, hrenom in guinessom:

aha, še muzika … kaj pa čmo drugega kot irsko emigrantsko hiphop klasiko: house of pain – on point