predzadnja stvar, ki je bila objavljena v okviru dvotedenskega kempinskanja 2019 je bil pohan oslič … reč je – sploh v kombinaciji s krompirjevo solato – sama po sebi pretty much straight menzast/šolskokuhinjski obrok … ampak, pazi ti to – stvar ima ne le enega, ampak kar dva bonusa … pri ribaru sem namreč kolebal med enim precej velikim in dvema manjšima osličema, pa je model prbil, da valda ne bom jemal dveh manjših, če lahko vzamem enega velikega – lažje za filirat, debelejši kosi mesa itd … tip je imel prav; poleg vsega navedenega pa sem med čiščenjem najprej iz trebušne votline previdno izvlekel jetra, ki so kakšno uro kasneje, po urnem opekanju na ponvi izgledala takole:

za bralke z zgodovinskim spominom osličeva jetra na tem blogu niso novost, sedem let nazaj je chef že uprizoril in objavil nekaj zelo podobnega … no, je pa popolna novost nekaj drugega: poleg jeter mi je uspelo osliču odvzetu tudi dve vrečici iker … za katere dodelavo sem takoj vedel, na kateri hotline moram poklicat: koširjev luka z griča mi je povedal vse: opciji z dimljenjem in dokončnim botargastim sušenjem zaradi kempisnkanja nista prišli v poštev, zatorej sem sledil japonarski špuri: mešičke nasolit za par ur, pol pa jih dat v relativno blago kvazi ponzu omako (sojina omaka, voda, pomarančna lupinica, mlada čebula, malo ingverja), v kateri sem reč pripeljal iz kempa do doma, kjer je pred dokončno uporabo izgledala takole:

v končni jedi, čisto simplč špagetih aljo/oljo pa se drobnih ikric, ki sem jih v pašto vmešal čisto ob koncu, pravzaprav skoraj ni videlo, zato pa so jedi dale krasen, morsko-umamijast kick … ena boljših mojih pašt, ever:

skratka: išči velike, frišne osliče, ki ti lahko ponudijo marsikakšno gastronomsko radost, ako se jih lotiš po pameti, s korajžo in nasveti znalcev 🙂 … naj tekne!