cenjena bralka, evo! … po intenzivnem vskodnevnem updejtanju kruhovinskih kempinskih doživetij, njih hitrem domačem bonusu in ponatisu dločevitske bastjaničeve lidije se je za napotnikom nekako izgubila sled – vsaj tukaj, na domačmi brjači (precej redneje se, recimo, s slikovnim materialom javljam na instantnem gramu – tukaj) … skrb je bila odvečna – človek se je imel precej fino, pa kjerkoli je že bil … pejva po vrsti, s hitrimi pripadajočimi ugotovitvami:

helsinki: flow festival (poleg muzike) nadaljuje svojo posnemanja vredno politiko resnega ravnanja s prigrizki in napitki, ki sem jo precej obsežno popisal že lani; nova je tam gori nora, nora mestna knjižnica, v kateri je moč najti (in za reasonable denar najeti) tudi dobro opremljeno učno kuhinjo (huh, kako hitro bi se lahko zmenili za kakšen workshop, če bi bili helsinčani, ha?) … brunssiji so še vedno the big thing, letos smo na novo grizljali v rupli in cargotu … kultno bifejsko jedilnico konstanmöljä so od upokojenega gospoda in gospe odkupili mladci, ki zadevo praktično nedotaknjeno furajo naprej, izjemno hudobno dober je helsinški fat ramen, na visoki ravni sva tokrat s chefico posedela v mišljenkastem pogonu ask (žal ga 31. avgusta zapirajo; menda načrtujoč nekaj prostornejšega), kjer nama bo poleg silno prijaznega šefketa filipa ostala v spominu predvsem ljubka zgodbica o sladici: ko je neke nedelje svoji hčerkici pripravljal palačinke za zajtrk, jo je vprašal, kaj je zanjo najpomembnejša stvar pri palačinkah … mala je odgovorila: da jih je veliko! … aha, je vprašal ata filip, koliko pa je to veliko? … štirinajst! je izstrelila tamala … in tako v asku obed zaključuje štirinajst mini palačinkic, tokrat z maslenim sladoledom in smrekovim sirupom:

dunaj: osrednja atrakcija in motiv za obisk je bil koncert ljube nam metallice … seveda smo potem priliko izkoristili še za adrenalinjenje v pratru, srebanje kofeta pri hawelki, čekiranje saherce na mestu nje nastanka, konzumsko preverko vegetarijanske enozvezdične restavracije tian (preberi v petkovi mladini!) in krasen obred s popečenim rženim kruhom, nanj namazanim kostnim mozgom, župo s fritati, ter jezikom, rebri, glavo in praženim krompirjem, jabolčnim hrenom in drobnjakovo omako, ki ga uprizorijo v dunajski inštituciji plachutta in katerega servirni detajl izgleda takole:

københavn: tole končujem na sedežu 29f lufthansinega leta iz münchna v københavn, kjer me danes, jutri in v petek čaka hud gastro rollercoaster … spremljaj, zabavno bo!!!