če ga zdajle ven čez radiator in šajbo gledaš, potem se ti leto 2020 mora zdeti silno fletno, svetlo, sončno in oh in sploh fino … pa saj v resnici tudi je tako, še posebej, če se potem ob umiku izza onega radiatorja in šipe ne pozabiš oviti v kakšen topel šal, plešo prekriti s klafedro in z vsem skupaj ravnati v rokavicah … preden pa na polno užgemo po novem, se na kruhu in vinu že tradicionalno oziramo v leto za nami in iz njega izbrskamo topove, ki so naj še posebej odobrovoljili … torej:

top jed v restavraciji: v ožji izbor tukaj kani priti katerakoli od petdesetih impresij pri mađioničarju rasmusu munku v københavnu (beri malo niže); pravzaprav je cel blitz-trip v dansko pretolnico stregel same presežnike; tudi helsiniki, krakow in dunaj so letos dali marsikatero dobro reč za na zob, a vendarle sem se odločil titulo top jedi v restavraciji podeliti razstavljenemu brancinu, ki so mi ga postregli v restavraciji milka v kranjski gori …

takole se mi je povesila čeljust v opisu dogodka za konzum: Milkina mlada in zagnana ekipa je namreč trikilskega brancina kot na vajah iz anatomije morske favne razstavila in potem na krožnik zložila njegove posamične dele: bonbončkasto ličnico, na del pečenega, zaradi več maščobe topečega se trebušnega dela položeno rezino brancinovih jeter, s tankimi rezinami krompirja obložen hrbtni del fileja in – morš mislit – ocvrto rezino moške brancinove gonade (po domače: vrečice moških spolnih žlez). Kaj takega? In to v Kranjski Gori!? … mogoče je malo kriv tudi faktor presenečenja, ampak, lej – nimaš kej, to je blo res top!

top recept iz kruha in vina: zdajle sem preskeniral lanskoletno bero tu gori zapisanih receptov in ugotovil, da kljub precej redkejšemu popisovanju kuharskih dogodivščin, kot v starih časih vendarle letina ni bila za odmet – na serijalko kempinski sem še vedno kar ponosen; najboljša in najbolj ponovljiva in najbolj breakthrough receptura pa je gotovo jagbonara;

tako sem namreč pomenoval intenzivno, descovsko karbonara, ki sem jo namesko s klasično panceto, špehom ali guancio pripravil z nasoljenim jagnječjim flamom, seveda from skreč, ane … probaj kdaj!

top vino/napitek: ma, mehurčki so me letos v gud dajali … ko sva z jugotom tam gori na danskem sklenila pakt, da bova namesto relativno povrpečnih wine pairingov raje srebala hude letniške šampije, se mi je na mehurčkasti fronti odprl čisto nov horizont (jacques lassaigne millesime blanc de blanc 2007 je hud, hud nektar) … po drugi strani pa sem se napalil na frišno modo starodavne metode mehurčkanja, pet-nat imenovano … gre pa za to, da še ne do konca povreto vino skupaj z drožmi zaprejo v flaše, ki jih začepijo s kronskim zamaškom … droži se v pokonci stoječi flaši posedejo na dno, ko pa se flaša odpre mehurčki vse skupaj spet malo skalijo in premešajo … pet-nat je torej kruhovinski napitek leta; počekiraj fedorinega, gordiinega, štembergerjevega ali kobalovega …

top gastro doživljaj: v taj kategoriji ni bilo nobenega dvoma: to, kar je v københavni naredil osemindvajsetletni rasmus munk, je beyond vsega, kar sem videl in doživel v svoji ne čisto kratki in ne čisto prazni gastronomski karieri …

toliko idej, domislic, zabave, razmislekov, perfektno izvedenih jedi v tako fascinantnem ambientu te ne more pustiti hladnega … če si slučajno spregledal obsežno konzumsko specialko, klikni tukaj!

top food-related:  reč bo seveda še bolj aktualna letos, ampak najavljena je bila pa lani: slovenija bo dobila michelinov vodič po restavracijah … že res, da bo ta na nek način drugoligaški, saj je inšpektorsko presojanje naročeno in plačano s strani slovenske turistične organizacije, a vendarle bo to velika priložnost ne le za marsikatero slovensko restavracijo, ampak za celo gastronomsko sceno … upajmo, da jo bodo/bomo znali dobro izkoristiti … pa srečno vsem!