brez okolišenja – naslov ni ime kakšne divje heslinške restavracije, kot je bila ona na kruhu pa vinu opisana mega kaotična epizoda iz leta 2022 … direktni prevod naslova bi ti povedal, da bomo tokrat mimojede obdelali tri simpatične helsinške ulične prigrizke … začnimo tam, kjer smo enkrat že bili – v kot.-u:

kot.- koronski sidekick projekt mišelinkastega noma alumnija kima mikkole se je obdržal in celo malo razrasel … na treh lokacijah v helsinkih, eni v otanimiju in eni v tallinu po resno ugodnih cenah – tu zgoraj upodobljenega originalca dajejo za par centov manj kot šest evrskih – prodaja selekcijo ultra hrustljavo ocvrtih piščančjih (poleg aviacijske obstajajo tudi brezmesni burgerji, ki se enostavno in domiselno imenujejo not.) burgerjev, nuggetsov in perutničk … naročilo se naklika na displeju, opcij z dodatnimi zosi, podvojenimi količinami, menijskimi paketi, non-alko napitki je ful, če riskiraš dva evra, lahko preskočiš vrsto pred izdajnim okencem čakajočih woltovcev … plačaj več, melji prej, takle majo … res dobro pile!

terhinsta, naša instagramska finska prišepetovalka, je kar obolela, ko je na dotičnem omrežju zaznala, da je napotnik pri hotelskem zajtrku snedel neko velikoserijsko karelijsko pito in naju je promptno naterala v kahvilo rakastan, kjer da prijazne matere in dekline sproti pečejo the real deal karelijsko robo … in – res:

bazo iz rženega testa nafilajo z na čisto do mehkega kuhanim krompirjem (ali rižem ali ješprenom – kar je kao še najbolj tradicionalno), potem pa se gor še kaj zanimivega naflajsa … mene je navdušila predvsem tale ta desna, s kislimi kumaricami, prelitimi z nekim aromatskim, rahlo sladkastim sirupom … ciderček zraven je bil tudi jako fin (pa ambient – fletna, babiško opremljena hiška v malem parku nasproti parlamenta – tudi), oznaka wild pomeni, da je jabolčni sok spontano fermentiral in so ga nato tudi brez vseh ostalih dodatkov zaprli v flaške … mi pa odprli in posrebali …

še eno fajn najdbo imam za vas: yeastie boi je frajerska sobana v enem od helsinških haustorjev, v kateri koeksistirajo meni tri super ljube reči: na zvočnikih groova kurirana selekcija golden era hiphopa, iz špin in flaš natakajo zanimive, a ne preveč prtegnjene ali celo bizarne pivake, na emajlirane pladenjčke pa postavljajo hudobne sendviče, pri katerih robo natlačijo v razpolovljene domače bagele … ti imajo različne posipe, glede na sendvulo, kateri so namenjeni, na meniju pa vsaki kombinaciji bagela & file sugerirajo tudi aromatsko skladen hmeljni napitek … v finalu napotnikovega odločevalskega procesa je bolj hamburgersko usmerjeno harlem bodego premagal korean hustle:

s strtim čilijem potresen bagel je bil polnjen z omleto s sirom, kimčijem, drobnjakom in gim-bugakom (to je ta sezamovo – algasti ocvrtek na prerezu), v kozarcu pa je iz špine natočeni pšenično sadni francoski osvežilec kronenbourg rose … res fajn malca! … s katero končujemo serijo prehranskih helsinških reportaž … bomo pa v naslednjem zapisu še enga srebnili, tak night cap, kot se zagre 😉 … prid še kej naokol!