naslov posta bi se sicer zlahka – še posebej če bi mu bil dodan še pridevnik zelo – nanašal na chefico, ampak danes ga zaradi na borough marketu izobešenga plakata posvečam mae west …

ujagana pri žabjakovih, sicer kislozeljnatih grosistih na ljubljanski tržnici … ja, to so uni tam pri prehodu, k majo zmer vrsto za svoje kislo zelje, (tudi ko majo ostali kislozeljci nič strank, ima žabjak v vrsti vsaj pet kupcev … no, tale kolera-batina je zresla v precej veliko reč … 8 kil žive teže … svašta! …

branje perfekcionistove biografije je nadvse kratkočasno in zabavno početje … poleg edukativnega vpogleda v filozofijo in tehniko loiesaujeve kuharije je knjiga prepredena z mega smešnimi anekdotami – male tajne velikih kuharskih mojstora … po smešnarijah prednajači ikona francoske kuharije paul bocuse, ki je bil predvsem mojster praktical jokeov … recimo, ko je bil vajenec v parizu, se je njegov učitelj vsako jutro preoblekel v garderobi in na noge nataknil espadrile … dokler mu jih bocuse nekega jutra ni z žeblji pribil na tla … taisti kuharski mojster je v svojem piskru za nakuhavnaje fondov nekega dne naletel na človeško lobanjo, ki jo je bocuse ukradel na obisku v pariških katakombah … paul je hotelskim gostom, ki so odhajali na piknik in s seboj jemali košarico s kosilom, med trdo kuhana jajca obvezno podtaknil še kakšnega surovega … največji spektakel pa je uprizoril leta 91, ko je bernard loiseau končno ujagal tretjo zvezdico mišelinko in se je svoje osebje odločil odpeljati na kosilo k bocusu v lyon … bocuse mu je že po telefonu povedal, da je na kosilo povabil še dva dobra jedca … ko se so potem loiseaujevci s svojim avtobusom prikotalili do pisane bocusove birtije, jih je pred vrati pričakal bocuse z magnumom šampanjca v roki … kar seveda ne bi bilo nič nenevadnega, če stari ne bi sedel slonu za vratom …

jep, od cirkusa, ki je gostoval v lyonu, si je sposodil dva slona … na drugega je potem zlezel še loiseau in fešta se je začela … ker se je loiseau v svoji kuhariji v čimvečjem loku izogibal kalasičnim fondom, maslu in smetani in je omake delal na vodni osnovi, z deglaziranjem ponev, v katerih je pekel meso ali ribe, bocuse na menu, ki ga je pripravil ob tej priložnosti ni pozabil pripisati, da so vse jedi pripravljene popolnoma brez vode … in seveda, kosila loiseauju in celotni njegovi ekipi kuharjev, natakarjev in pomivalk posode ni zaračunal … fejst dedci so (bili) tele šefketi …

pred dobrima dvema mesecema je chef opozoril na prehransko nevarnost, ki preži na nič hudega sluteče državljane širom slovenije … je že res, da so narko pomaranče še bolj nevarne kot nova drogeraška košta, ampak slednjo kani v duhu nedolžnega rastafarjasntva pojesti tudi kakšno vegetarijansko bitje … je namreč jako praktično, če ti žbeta sploh ni treba zviti, ampak ga preprosto namežeš na kruh … in to za zajtrk … tosheva prerokba se očitno uresničuje: legalise it and i will advertise it! … dokaz priložen:

na tak dan je pa že treba zamesiti kaj boljšega kot kruh …

v piceriji afrika v braslovčah lahko človek poleg pice naroči marsikaj … recimo, da vam zadiši afriški plemenski sočlovek, zadnji v svojem plemenitem rodu … ni problema, customer is king … dokaz je priložen:

komajda smo javnost navadili na nevarnosti, ki jih povrzročajo alkohol, nikotin, marihuana, kokain, lsd, heroin, crack, beli sladkor, bela moka, sol, živalske maščobe in ostale zasvojevalne snovi, že so slovenski trg preplavile izjemno nevarne pomaranče z visoko vsebnostjo narkotičnih snovi, ki zaradi zasvojitve predvsem mladih organizmov v končni fazi lahko povzročijo hipervitaminozo vitamina c … v izogib nevarnosti priobčujemo fotografijo inkriminiranega sedeža: