če slučajno ne veste: gospod spahija je precej dober košarkarski trener … na misel pa mi je prišel, ker se mi tržnični kombo friganih sardel in paradajz/paprika/čebula solate že cel popoldne prav po basketaško zaganja iz želodca gor proti žrelu … upam, da ne bo zakucal …

človeka, ki je 15. oktobra v kratkih rokavih nakrmil familijo na kašeljskem vrtu, petnajst dni kasneje v šiški (še vedno na vrtu in še vedno v kratkih rokavih) malical endivijo s puranjimi jetri, 21. novembra pa kupil regrat iz šentjakoba, boste težko prepričali, da je globalno segrevanje ozračja precejšnja štala za naš planet … še posebej, ker je pravkar (27. novembra 2006 ob 13.52) na soncu, malicajoč girice, paradižnikovo solato in deci malvazije, misleč, da je stacioniran vsaj kakšen kilometer južno od 45. vzporednika, slekel jakno in martinčkasto mežikal v sonce … ker pa moja vest le še ni čisto kosmata, vas pošiljam še semle, da se vsi skupaj vseeno malo zamislimo …

opcija 1: a lahko nekdo, prosim (ali pa kar vsi po vrsti) v obraz in na glas pove proizvajalcem pekipapirja in ta tanke prozorne folije, da so une škatle z zobci za trganje papirja/folije popolnoma neuporabne za svoj prvotni namen in da bolj kot k efikasnemu rezanju vsebine pripomorejo k besnenju, kletju, dvigu krvnega pritiska, nekulturni rabi jezika in splošni slabi volji, kar še posebej velja za tretjo in vse nadaljnje uporabe rezalne embalaže … klinc, če ne znajo to narest tko, da bi blo funkcionalno, pol je boljše da ne naredijo nič, pa bomo vsaj vedeli, da naj k zadevi pristopimo po metodi, ki jo je f.s. finžgarju predlagal njegov fotr: s sekiro se je loti, jo boš lažje razkosal!

opcija 2: a lahko chefu in kruhovinskim bralcem kdo zaupa, če obstaja kakšna ta tanka prozorna folija in/ali pekipapir, ki sta opremljena z rezalnim sistemom, ki bi delal več kot tri reze (in se ne bi takoj nato začel fucat in se skupaj s škatlo spreminjat v razpadajočo zmečkanino …

hud!

dragisleherniki – torej oni, ki tod okrog pridete sleherni dan … chef je odšel na blitz razširjanje obzorij na relativno bližnji zahod, zato lahko zwischen zeit – če ste seveda prebrali že vse, kar vam je na voljo tukaj – uporabite za raziskovanje tele spletne kuhinje … priporočam predvsem no-nonsense snimke osnovnih kuharskih veščin … do ponedeljka bi moralo bit dost, če vam bo pa dolgcajt pa kuhawno v roko! …

najprej so po dobrem okusu udarili z gigantskimi in za hrano kar preveč grdimi naturalističnimi fotkami iste bejbe, ki v štirih različnih bluzah, a z vedno istim belim robcem na očeh v usta jemlje kozarec mleka, jogurt, obložen kruhek, maslo … vse je seveda odlično … ali je odličen tudi ameriški dolgozrnati riž, ki ima spremenjen genetski zapis, še ne vemo, ker ga gospa erjetno še ni imela časa slepo testirati … hnjm, in to se ravno zdaj zgodi ravno sparu, ki se z gospo prim. mag. branislavo belović, dr. med. tudi s tv oglasom na vse kriplje trudi, da bi nas zdravo upiramidil … ali mogoče kar genetsko spremenil?

dobro, na kakšno resno maščevanje amerom itak nismo računali, saj je bila basket izguba predvidena že vnaprej … kljub temu pa si kakšen nasmeh na njihov račun le lahko privoščimo … za izhodišče vzemimo podatek, da je na tekmi v 12-minutnem žvečenju – no ja, glede na score gre bolj za goltanje – vročih psov na originalni nathanovi lokaciji na coney islandu že tretjič zapored zmagal suhljati japonec … najboljši amer je z novim ameriškim rekordom zaostal za 1,75 hot doga, saj je, slabič, zmogel pičlih 52 komadov … v zvezi s pasjim prehranjevanjem pa še po-spominska transkripcija dialoga iz vojne zakoncev rose, ki se je včeraj zvečer odvijala v televizorju … on: someone who makes such a good pate, can’t be really bad person … ona: it depends on what the pate is made from … on: ??? … ona: woof! … on: bennie? … bennie?! … bennie!!! … sicer pa se je, po pričevanju vica, ob naročilu prvega hot doga po emigraciji preko oceana že mujo razburjal nad zlo usodo, ki je od tako velike živali kot je pes, prav njemu namenila reproduktivni organ … chef v vsakem primeru upa, da bodo naši pobje zmogli vsaj portoriko, ker zanje pa res nima maščevalne ideje …

življenje je bilo včasih veliko bolj preprosto, kot je zdaj in v dokaz mi niti ni treba kazati  kakšnih state-of the-art daljincev ali kakšnih super navodil za uporabo user-friendly malega gospodinjskega aparata za reprodukcijo zvoka … se je treba čuvat pri popolnoma vsakdanjih  stvareh … recimo jogurti in žajfe: včasih je bilo simpl – jogurti so bili sadni, žajfe pa cvetlične (ali ocean, sport, fresh) … kaj pa zdaj? … zadnjič enkrat sem videl jogurt z okusom aloe vere, žajfa v službi je pa milk & honey … in kaj bi raje snacknil? … mleko in med, seveda, z aloe vero bi se pa namazal po hrbtu, če bi me opalilo sonce (pa me ne, ker ga ni! … sonca, ne hrbta, hrbet je) … ampak to je še precej v redu, ta hud udarec je prišel danes zvečer: televizor je pokazal reklamo za intimno milo, ki se mu reče chilly … peče? … zdaj samo čakam na losjon po britju o’cwirk – vonj za prave moške …