je bil grafit, ki ga je nekdo na cankarjevi cesti naškrabljal na steno ob izložbi neke oldskul foto radnje, ko je ta malenkostno spremenila layout že dolga leta nespremenjene izložbe … nu, tako je tudi petletka kruha in vina prvemu za darilo prinesla novo krušno košarico, drugemu pa novo flaško; z drugimi besedami: to kar vidiš, je nov dizajn tvojega najljubšega bloga … malo smo kao moderniji, popucani, lahkotno ležerni in tako … zgoraj, takoj pod napisom imamo stajliš švarvajs fotko, ki jo bomo tu in tam (plan je, da ob menjavah kulinaričnih sezon) zamenjali … začenjamo pa z lepim poletnim palamidinim repom na kuhinjski deski … črke so drugačne – se mi zdi, da se lepo berejo, ane da ja? … predvsem pa je fino, da bodo zdaj tudi fotke malo večje … bodo velike (in upam da tudi lepe) kot tale borovničevo-kislomlečna panakota z omako iz bele čokolade, ki jo je nekoč uprizorila chefica:

fletn k stomater, priznaj! (malo mi gre na gange tale robček okol fotke, moram pogledat, če se ga da ukinit …  je pa res, da rob izgine, ko klikneš na fotko in se ti ta odpre solo, v vsej svoji na 1000 pikslov horizontale obsegajoči velikosti) … na desni strani boš še vedno našel zadnje komentarje, seznam zadnjih in lestvico petih trenutno najbolj branih zapisov, skok v zgodovino pa od zdaj naprej poteka prek padajočega menija … spodaj sta dva e-poštna pomagalčka:  z enim mi lahko pošlješ e-mail, z drugim pa se lahko – če si res tak hc k&v fan – naročiš na obvestila o novih zapisih … morebiti bom na stran dodal še kakšno reč, ko se s tole novo podobo malo bolje spoznam … seveda pa ne pričakuj, da se bo kaj radikalnega spremenilo pri vsebini: še zmer ga bomo na polno kruhali & vinali! ostanite še naprej z nami!

1. bolje izdati knjigo, kot prijatelja …

2. bolje kupiti knjigo, ko je, kot ostati lačen, ko bo pošla … 🙂

… here we go now! … v knjigarne pa tudi že prihaja …

ko sva se z inženirjem kerinom pred kakšnima dvema mesecema na šihtu še hecela v stilu na konc bo pa finale bajern-inter, mi bomo pa raj življenjsko zgodbo na popu gledal je bilo vse skupaj izrečeno še lahkotno hitajoče … potem sem seveda klel intrnacionalni bunker v barceloni in slabovidne sodnike … nato mi je bilo nekaj časa še vseeno – nikoli nisem navijal za inter, še manj pa za bayern … potem pa me je prešinilo, da je ne kontrirati ekipi, ki jo vodi jose mourinho tako, kot da bi namesto užitka v dobri in okusni košti izbral basanje s funkcionalnimi prehranskimi dodatki … v obeh primerih si na koncu sit, ampak a ni  nadvse pomemben tudi slog, v katerem si končni rezultat dosegel??!! … bolje malo lačen, kot od junka sit … ali z drugimi besedami: raje imam, da moja ekipa stajliš popuši, kot da zmaga z antifuzbalom … zajebi vse bajanje o taktičnem nadmudrivanju in strateškem mojstrstvu in raje pomisli, če bi še vedno hotel gledat fuzbal, če bi vsi igrali tako, kot mourinhotove ekipe … ne bi! … tako kot ne bi jedel kemijskega laboratorijskega zvarkovja … ker gre torej nocoj za finale nogometne lige prvakov (in ne za finale prvakov v špilferderberskem bunkeriranju) bom navijal (prvič in upam da zadnjič v življenju) za bayern … in za to je naša ekipa več kot dobro opremljena … včeraj zvečer smo nanizali verigo weisswurstlov, danes pa napekli še niz bavarskih mehkih slanih brezlov:

kolega grobler ima na hladnem pripravljeno dobro zalogo paulanerjevih heffe weissbierov, suza bo prinesla kartoffelsalat in ni hudič, da nam z združenimi močmi in močno bavarsko krmo ne bi uspelo zaustavit italijanskega tima brez italijanov in z najbolj joy-killing trenerjem na svetu … gemma!

mogoče se še spomniš krušne pasti, ki sta jo kruh in vino že dolgo nazaj nastavila iskalcem v spletu zapisanih informacij o poročniku aldu rainu a.k.a. chadu feldheimerju a.k.a. tylerju durdenu a.k.a. mickeyu o’neillu a.k.a. earlyju graceyju, če naštejem samo meni najljubše inkarnacije brada pitta … no, v sestavku o pita breadu, sta kruh in vino za ponazoritev tega, kaj se s kruhki zgodi, ko se jih da v peč, uporabila sledečo metaforo: hec je zagotovljen, saj se bojo kruhki na vročini napihnili kot pijan dolenjec na veselici … no, ker je verjetno med bralci še kakšen tak, ki mu v življenju ni bilo dano z lastnimi očmi ugledati omenjenega radostečega se endemita, smo se prispodobovno besedje odločili nadgraditi z multimedijskim prikazom:

ja, tako se napihujeta pita bred v pečici in pijan dolenc na veselici … in to brez pospeševanja posnetka, v real-tajmu … ju-ju-juhuhu!

danes sem že pred zajtrkom nabral kosilo:

ker na golovcu nisem našel pora, bo župca kremna samo od kostanja … še bolš, ane?!