trikrat ham

prvi ham je iz črnske familije …zgodba o eddiejevi mami, ki ima doma vedno vse kar potrebuje, da sama skuha vse, kar bi njen pamž hotel kupiti drugje, je tako brutalno smešna, da si jo velja ogledati vsakič, ko se ponudi priložnost … recimo zdajle:

drugi ham je iz mobsterske familije … vincent vega in jules winnfield se na misiji za svojega šefa marcelusa wallacea najprej zatopita v dolg in poglobljen pogovor o masaži nog, na lokaciji, pri opravilno nesposobnih wannabe kriminalčkih pa si jules privošči še simpatičnen traktat o hamburgerjih, v katerem izstopa stavek, ki med prerezane štručke vtaknjeno polpeto označi kot temeljni kamen vsakega hranljivega zajtrka:

tretji burger je naš, slovenske kuhinje sin … sicer jih nismo jedli za zajtrk, ampak za zgodnjo večerjo … smo jih pa naredili sami in bili pri tem precej uspešnejši mame murphy:

in to kljub temu, da smo jih sestavljali iz mehkih domačih – prerezanih & potoastanih – sezamovih štručk, domače majoneze in domačega ketchupa … za fleten, iz bržole zmlet burger je poskrbel majstr vlado (chef ga je le solil, popral, začinil z žlico dijonske gorčice in premazanega z oljem spekel – z obračanjem na vsakih 30 sekund – na rebrasti ponvi, postavljeno nad srednje močan ogenj), za ajsbergasto solato in 15 sekund blanširano šalotko gospa kristanova, za kisle kumarice eta (pa ne baskovska, ampak kamniška) za spremljevalne napitke pa cockta, coca-cola, pivovarna laško in jp vodovod-kanalizacija … naslednjič bomo povabili še kakšnega angleškega plemiča in mu rekli “yes, sir! lih prov ste pršli, dons delamo čizburger…” …

p.s.: pri fotkanju nismo uporabili nobene food-foto finte …


Advertisements

8 thoughts on “trikrat ham

  1. Okej, okej, recepta ne bo.. Grem žile rezat. 😦

    Chef Napo, če boš kdaj slučajno organiziral kakšen cooking class, mislim da imaš cca 200 kandidatov v vrsti. sam tok. hvala za vse tvoje prispevke in ostani tak fajn dec še naprej 🙂

  2. grimy, recept bo, aber je poteškoča, ker si ga ob priliki nisem do daske zapomnil in zdaj moram tole še enkrat narest, da vidim, če je res, kar mislim … mislim pa, da so tele bunke iz masleno-mlečnega testa (kot je tisto za toast), pomočene z vodo, povaljane v sezamu ter pečene na ne previsoki temperaturi (180, kej tacga) in takoj po peki zavite v prtičke, da ostanejo mehke … ma, nisem zihr … ampak enkrat kmav bom, ker tale burgič tut men cedi sline … za kukin klas pa … še nism dost dec, dab si kr že upal pamet solit … ampak sem še mlad, tko da … neva say neva!

  3. Jooooj, suprca! Sačemo da ga ispečemo, pa da vidimo! Hvalaa, jeeej!!

    Pa kad porasteš, moji pameti bi ščepec Napotove soli čist, ama čist prav prišel! Pa držmo pesti!

    evo še ene par klicajev, čist tko
    !!! 🙂

  4. evo, včer zvečer je bila ena peka in sem imel kar prav … edino peče se lagko komot na 200, pa fajn je, če se skorja pred zavijanjem v prtiče še malo poprši z vodo, da se še bolj zmehča fse vkup … ham!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s