takole, državljanke in državljani! … začenjamo počasno oddaljevanje od španske kuharije in da šok ne bo prehud, bomo s temle zapisom še ostali znotraj hispanitskega jezikovnega bazena … ampak vmes smo preplavali atlantik in zato je tukaj tudi bilo en teden praznine … o španski tortilji smo tod pisali že dobra tri leta nazaj in jo odsihmal redno vključujemo v družinske delavniške jedilnike … je pa tako, da ko nekomu govoriš, da boš scimpral tortiljo, moraš nemudoma še razložiti, da ne one mehiške, ampak špansko, ki ni kruh, ampak debela počasi pečena omleta s krompirjem in čebulo … od tod do plana, da bi pa enkrat bilo res dobro zaobiti to razlago in se dejansko lotiti odpraskne različice mehiških tortilj pa je samo še en korak … ni komplicirano, res ne … najprej testo:
- četrt kile moke
- 40 gramov masti (jep, z mastjo je tole najbokše … lahko delaš tudi s putrom, če češ … margarino si pa (upam da res?!) itak odjebal že kakšnih deset let nazaj)
- dva ščepa kumina (ne kumine, ampak kumina, ok?)
- pol paklca pecilnega praška
- pol žličke soli
- deci in pol skoraj vrele vode
najprej moko in mašč s prsti (ali z multipraktičnim kavljem za mešanje testa) zmani v drobtinasto zmes, dodaj ostale praškaste sestavine in prelij z jako vročo vodo … zamesi (če boš z roko: pazi, vroče!) precej mehko testo, ki ga pokrij s folijo in pusti siestat pol ure … potem it testa naredi osem enakih kosov, ki jih zdizajniraj v kroglice, ta pa splošči v diske … nalprej z rokami, potem pa disk vtakni med dve plasti tatanke folije in nanj pritisni z dnom velike in težke kastrole … ratali naj bi nekaj takega:
če se ti zdi, da je disk predebel, se lahko še malo obešaš po oni težki kastroli, lahko pa ga (še vedno med dvema plastema folije) dodatno stanjšaš z valjarjem … na še kar močnem, a ne čisto razpaljenem ognju segrej teflonko in na njej peci tortiljo … minuto, minuto in pol po eni strani, pa še enkrat toliko časa po drugi …pečene tortilje zavij v čimveč kuhinjskih krp in v veliko vrečko, da bodo (p)ostale mehke in vroče … potem pa zbobnaj familijo za mizo, na sredo katere si zložil z popečenimi kockami paprike in bučk oplemeniteni bolonjez, s feferonom, čebulo pikantno papriko in paradajzom zapečen fižol, z vilicami pretlačen avokado s paradižnikom in limetinim sokom, kislo smetano, solato iz paprik, paradajzov in origana ipd. … potem pa vsakemu eno tortiljo, pa naj si jo obloži s čimer pač hoče,
jo zvije ali prepogne
in pomlaska … hasta la victoria siempre!
dodatno čtivo ti bo tokrat pomagalo do nekaterih omenjenih reči za na sredo mize … v mislih imam fižol, bolonjez in avokado …
soundtrack pa bo poskrbel za tisto, kar je avtor pozabil vnesti v tekst: billy bacon & the forbidden pigs – una mas cerveza
S tole tvojo objavo – seveda zopet sočno in začinjeno v besedah – je petek še lepši! Hočemo še! Hočemo pogosteje!
bom kar tako rekel, kot da sem slovenski športnik: dali bomo vse od sebe in se trudili po svojih najboljših močeh … 🙂