verjamem, da ti uhe že resno obolevajo od vsega cingljanja kraguljčkov, zvončkov in ostalih božičnih zvočil in da komaj čakaš, da se poje božična večerja in da se boš končno lahko posvetil najpomembnejšemu kuhinjskemu podvigu letošnjega leta: pripravi & izvedbi & popisu prijave za zlatega silvota 2014 … da ti bo lažje, priprave začenjamo z lagano sportskim razgrijavanjem – intervjujem z zlatim silvotom 2012 … takrat je namreč žirijo najbolj prepričala z žajbljem inspirirana prijava jureta purgaja (klikni nanjo za cel komplet),
ob kateri je žirija zapisala sledečo utemeljitev:
za rdečo nit ultimativne praznične pojedine izbrati precej neugledno in zaradi specifične močne arome še kar riskantno zajebano rastlino, kot je žajbelj, je pogumno dejanje samo po sebi, a je tekmovalec svoje mojstrstvo dokazal z raznolikim vključevanjem žametastega listja na vse svoje krožnike, mimogrede pa je navdušil še z izdelavo domače mocarele, intrigantno kombinacijo sardel s penino in karamelno kletko, ter vse skupaj zapakiral v skorajda že knjižno obliko … vstanemo in zaploskamo!
jure jo je potem s titulo silvota v žepu študijsko podurhal na germanske modne stepe, tako da sva se v živo tamle na placu srečela šele konec lanskega leta, do finalizacije po mailu izpeljanega intervjuja pa je prišlo, ko je bila na koledarju že pozna pomlad, zato se je uredništvo odločilo, da objavo zadrži do časa, ko se bodo bralstvu ponovno pocedile sline po prestižnem naslovu in najvišjem priznanju – zlatem silvotu 2014 … takole pa sva se menila z juretom:
Leto vašega (prvega) zlatega silvovanja se izteka. Kakšno oceno mu kot celoti lahko prilepite na lestvici od 1 do 5? Še kratka utemeljitev, prosim!
Skromno naslovu podeljujem čisto 5ico. Sploh zato ker sem imel med konkurenti svojo najboljšo prijateljico, ampak sem zmagal jaz :-). Ne jaz ne ona nisva vedela, da sva oba v igri. Od prejema naslova pa tudi tisti, ki še niso jedli iz mojih skled verjamejo da včasih tudi kaj uspe in ne samo slika.
V letu vašega Silvovanja o vas ni bilo kaj velijo slišati in brati. Kaj se dogaja – nas skrbi, da ne bi shirali od lakote!
Kulinarično pisanje sem moral zamenjati z pisanjem disertacije. Kuham pa seveda še vedno, edini problem predstavlja čas. Fotografiranje izdelka včasih traja tudi par ur. Zato zdaj majhna pavza, ampak obljubim da se poleti spet vrnem, med pisce in fotografe.
Nam lahko priporočite kakšno dobro prehranjevalnico in/ali kakšen frajerski kuharski trik, na katerega ste nabasali v zadnjem času?
Med kuharske trike, katere sem spoznal letos sodijo prav gotovo vložene limone. V Sloveniji jih žal še nisem zasledil. Se jih pa dobi na Dunaju in to v izredno velikih količinah. 1 samcata vložena limona pričara neverjetno presenečenje brbončicam in vsem, ki jih poskusijo prvič. Res neverjetno, kus kus, olive, zajec, ni da ni. Vložene limone imajo vsi radi. Med prehranjevalnicami pa bi priporočal obisk Repete v stari Ljubljani. Urška vrti kuhalnico kot za šalo!
Če se človek preklikava skozi vaš blog, mu hitro postane jasno, da posedujete precej resno količino kuharskih skillzov. Kje ste jih dobili?
Kuhanja sem se lotil v času študentskih let, ker v Avstriji nismo imeli študentskih bonov. In v tistih časih je bil največji frajer Jamie Oliver, ker je pacal, mlaskal in kuhal tako kot pravi dec (inspiracija). Testenine s tuno ali paradižnikom pa so postale dokaj hitro jed za katero nisem žele da zaznamuje moj študij, zato je bilo potrebno znanje nadgraditi. Največ trikov sem pobral iz Youtuba, res neverjetna zakladnica idej.
In odkod je prišel prvi impulz za kuharijo – domače ognjišče, babice, žurke s prijatelji, študentska lakota, ljubezen?
Doma nihče ne kuha prav dobro, niti zadostno ne bom rekel. Vendar pa mislim, da sem imel kakšno prababico, ki je delala za Pohorske grofe v kuhinji. No, samo tako si lahko razlagam željo in interes po kuhinji. Drugače pa neverjetno uživam v družbi hrane in prijateljev. Ker v družbi pač more nekdo kuhati, sem to nalogo prevzel jaz.
Se v svojih kuharijah zanašate na preverjene recepture ali ste explorersko-experimentatorski tip kuharja?
Ko se kašne zadeve lotim prvič, se poskušam držat recepta, vendar me pogosto kam zanese in to ali ono stvar nadomestim s tem ali z onim. Zaradi tega sploh ne pečem rad, ker pri peki nimaš kaj od torte če se ne držiš tehtnice in predlaganih sestavin.
Katerega kuharja in katere tri sestavine bi vzeli s seboj na samotni otok?
Glede na to, da lahko izberem samo 3 sestavine, bi izbral minimalista Marka Bittmana. Družbo bi pa nama delali parmezan, divji šparglji in pršut. Tale gospod je že večkrat rešil moje zagate v praznem hladilniku.
In čemu se v kuhinji in pri krožnikih nasploh izogibate?
Z leti je teh stvari vedno manj. Definitivno pa mi nočno moro predstavljajo vampi; kuharce v osnovni šoli so naredile svoje.
Po pomembnosti razvrstite naslednje atribute hrane, ki jo jeste: zdravo, okusno, lokalno, poceni, veliko, spektakularno.
Lokalno, spektakularno, okusno, zdravo, poceni, veliko.
Kaj vam je do sedaj v kuhinji najbolj uspelo in seveda, kateri je bil največji zajebek. Imate o tem kakšen foto dokument?
Najbolj sem ponosen na mocarelo, ki mi je uspela v okviru priprav na Zlatega Silvota. Drugače med svoje uspešne klasike štejem gobovo juho, zajca s korenjem, paradižnikom in olivami in skutnimi njoki, dagnje s hariso in vloženimi limonami in testenine s pestom iz divjih špargljev in kraškim pršutom. Zajebek (brez fotografiranja) pa predstavlja kr celotna morska skupina: jaz in ribe, se vidi da sem izpod Pohorja in da smo imeli do morja daleč. Ne to pa res ne. Ribe mi uspejo 2 krat na 5 poizkusov. Se bo treba na obalo preselit in tudi to osvojit.
jep, potako je torej to … ti pa le začni razmišljat o svoji letošnji prijavi; razpis bo uletel kad-tad, za inspiracijo pa se lahko preklikaš čez kolekcije vseh prijav in razglasitev nagrad in priznanj v dolgi zgodovini nagradnega tekmovanja:
kruh & vino 