na kruhu pa vinu mamo radi sodobne kuharske gedžetarije: nič nimamo proti dolgoournemu namakanju kosov mesa v bazenčku z na desetinko natančno temperirano vodo (po isti tehnologiji tudi regularno produciramo jogurte (5h@43°C)), v meso na žaru piknemo digitalni termometer, po sadju radi našpricamo sifonsko jogurtno peno, kuhanje v papinovem/ekonom/podpritiskovnem piskru pa je praktično že del vsakdanje kuharske prakse … ampak prav tako imamo radi starošolske ibunge – tako kot recimo david kinch in magnus nilsson, ki sta odpikala sousvidanje (“nočem, da ima vsak kos mesa enako teksturo” pravi kinch) in ga – kot francis mallmann – žgeta na (čimbolj odprtih) ognjih …

ko je tako v hišo kot darilo prispel grški glazirani glineni pisker s pokrovom, je bilo takoj jasno, da bo kaj kmalu v njem končal kakšen kos jahnjeta, ki ga bom uprizoril na način pečičnega približka ispotpeke … videz tokrat ne vara:

takole reč sem pred familijo na mizo postavil bilo je špitzklase … kako? lagano sportski, kot v starih časih:

• jagnječje pleče
• šest krompirjev
• trije korenčki
• dve čebuli
• nekaj strokov česna
• gomolj koromača
• rožmarin in timijan (lahko suha)
• dimljena paprika v prahu (pimenton)
• sol pa popr
• olivc
• belo vino/voda/župca (ali kombinacija naštetega)

jagnje z vseh strani premaži z malo olivca, nato pa ga natri z mešanico soli, popra, rožmarina, timijana in pimentona … deni ga v glineno posodo, to pa hladno pečico … zdaj jo prikuri na 220/230 in naj, ko doseže polno hico tako ostane petnajst minut … na posodi naj ne bo pokrova!
medtem: olupi krompir in ga nareži na četrtinke (ali šestinke, če je večji), ga deni v kastrolo, prilij vode, posoli, pristavi, počakaj, da zavre in nato kuhaj pet minut …
na krhlje nareži janež in čebulo, korenje ostrgaj in nareži na koščke, česen pusti v olupku …
glinenko vzemi iz pečice (to zdaj zmanjšaj na 160 stopinj) in daj meso ven iz nje, zato da lahko vanjo streseš odcejen krompir in narezano zelenjavo … posoli in popopraj, premešaj in prilij kakšen deci tekočine … na zelenjavo postavi meso, glinenko pokrij in jo vrni v pečico … peci kakšno uro, uro pa pol …
glineno posodo vzemi iz pečice, meso vzemi iz glinene posode, kosti pa iz mesa; čisto lahko bo! … meso nareži in ga razporedi po zelenjavi … zbobnaj folk za mizo, odpri flašo rdečega in se imej propisno fajn … lahko tudi zajuckaš!

muzika je duplo nostalgična – takele smo v starih cajtih rolali v rajmkikerzih, pa že takrat so bile zazrte v preteklost: ahmad – back in the day

p.s. tale zapis je po dvojnem nespretnem spletu okoliščin kar dvakrat nedokončan ušel v javnost; če je koga vznemiril, se pardoniram 🙂 … zdaj je (vsaj približno) tak, kot je bil zamišljen …