ekstenzivno bivanje v domačijah je kar radikalna sprememba v življenjskem slogu, še posebej to velja za familijo, katere ime sugerira da je vedno na poti (in ne v napoto, kot bi se komu lahko mogoče kdaj zazdelo!): klasički gimnazijalac bi, denimo,  moral prejšnji teden preživeti na ekskurziji v rimu, njegova sestra bi morala biti na izmenjavi na severozahodu francije, napotnikov ata bi profesionalno minglal na oglaševalskem festivalu v portorožu, mati pa bi uživali, da so končno malo sami doma … no, mali zeleni nas je vse pošamaral, radikalno anuliral vse naše plane in nas zaprl v bajto … meni sicer ni hudega – obratujem v kuhinji, praznim freezer, skoro se ne gasi rerna, kuha se marsikaj planiranega in marsikaj improviziranega, že v redu, primož mi dostavlja piksnice in flaške, evino buteljke (en nor paket je pred vrati pustil tudi samo kupljen),  vsake toliko se zamaskiram in počekiram tržnico, tako da sem v redu, hvala … še zdravstveni info: nimam suhega kašlja, ne povišane temperature, niti glavobola in občega slabega počutja in – kar je mogoče celo še posebej neverjetno – v treh tednih karantenčenja se sploh nisem zredil … 🙂 …

no, zdaj pa v kuhinjo … to, da se človek vse življenje uči, sem ondan demonstriral že s primerjalnim putranjem – če bi vinko mlek, vedel, da se smetana na sobni temperaturi stolče veliko hitreje, potem revež ne bi bil tako sopihal med šejkanjem kozarca za vlaganje … no, domačijsko kuhanje je v zadnjih treh tednih na plano izvrglo še nekaj lekcij, ki sem jih z veseljem zagrabil in jih delim z vami:

namakanje fižola: do zdaj sem suh fižol pred kuhanjem namakal v slani vodi preko noči oz. največ kakšnih osem ur … zadnjič sem potem naredil kao gluparijo in pol kile fižola namočil ob šestih popoldne … po starem bi ga moral torej skuhat ob enih ali dveh ponoči … takrat sem raje spal in si rekel jebiga, bom pa videl, kakšen bo fižol zjutraj … no, naslednje jutro po ene štirinajstih urah namakanja je bil krasen, napet, dodobra namočen, kot da bi ga frišnega izluščil iz stroka … v ekonomloncu je bil potem skuahan v štirih minutah in pol – v nulo, s skoraj nič počenimi fažoleti … skratka – fižol zdaj namakam dlje …

rastko: rastko kieślowski je zdaj star že dobrih šest let in v vsem tem času je skrbel predvsem za peko mojih 100% polnozrnatcev in danskih ržencev; tu in tam sem z njim užgal kakšen rustikalni beli hlebec ali serijo baget … no, ker me je izolacionizem ujel brez kvasa, sem rastkota po darwinovsko nakrivil do tega, da sem z njim spekel ultra mehke štručke za burgerje, fleten kruh za toast, fokačo, pico, cimetove rolice z brioširanim testom – skratka, ni da ni … dodajanje maščobe (za mehkobo), spreminjanje temperature (topljejša voda in vzhajanje pod lučko v pečici), spreminjanje hidracije (manj za bolj gosto testo z manjšimi luknjicami) – vse te spremembice sem lahko izvajal zdajle – vprašanje, če bi drugače imel dost časa 🙂

planiranje & pregled: mogoče ti je znano, da že nekaj let prakticiram tedensko kuharsko planiranje – da torej vsak začetek tedna naredim jedilnik za šihtne malice in družinske večerje … to se je v izlocionizmu izkazalo kot silno uporabno početje – v tem času je še bolj kot prej treba smart načrtovati nakupe živil, obenem pa je to idealna prilika, da v jedilnike vključiš vse tiste zadeve iz zadnjih čoškov špajze, na katere si že skoraj pozabil … dodaten pro-tip: napotnik si je naredil tudi inventuro zamrzovalnika in si v notesih naredil seznam vsega, kaj se v njem nahaja – in zdaj lepo odtaljuje zaloga in pripravlja plac za novo robo … kje je tu pro-tip, porečeš? … i, tu: bodi kot napotnik 🙂