slovenski hohštapleraj je že več kot 110 let nazaj v jari gospodi lepo popisal kersnikov ta star … ampak taisto reč iz dneva v dan zaznavamo še dandanašnji … rodbina anderlič, ki se ji za boljši vtis zdaj reče fam. anderlič (pri čemer se niti ne ve, ali ta fam. stoji za famous? … ali familie? … morda celo za famulus?), je za hotelom mons, palačo kapitelj in verjetno še kakšno nepremičninsko naložbo, obnovilo posestvo pule na dolenjskem … in tam uštimalo jahalnico, prezentacijske sobe, ekskluzivne lesene koče (za katere se ne morejo odločiti, ali jih je pet ali sedem) in seveda restavracijo pod skednjem … upam sicer, da za referenco ne jemljejo natega od polne sklede, zagotovo pa ne pojasnjujejo, zakaj so po samo nekaj mesecih obratovanja v istem objektu zaprli eno boljših ljubljanskih restavracij … skratka: na pulah kuha jure kapelar, ki je menda delal v londonskih hotelih savoy, claridge’s in connaught in iz katerega kuhinje naj bi “prihajale sveže ideje, vonjave in okusi, ki prepričajo tudi najizbirčnejše goste” … no, in kaj mu to pomaga? nič … jedilni list elitne restavracije vsebuje tole: hladni krožnik (suha domača klobasa, kuhana v cvičku, s prilogo),suha domača salama,sirov krožnik, kisla zelenjava z dišavnicami, goveja, zelenjavna in gobova juha, govedina po domače (goveja juha s prikuho, kuhana govedina, pražen krompir, hren, kremna špinača), slani dolenjski štruklji, telečja pečenka, svinjska pečenka, priloge po izbiri, sestavljena solata, sveža sezonska solata po priporočilu šefa kuhinje, jabolčni zavitek, domači zavitki (borovničev, češnjev), sladki dolenjski štruklji, sezonsko sadje, domače potice iz krušne peči … in za to je bilo treba pripeljat kuharja iz londona? … verjetno bi bilo boljše (zagotovo pa cenejše), če bi fam. anderlič speljala kuharico kakšnemu kmečkemu turizmu …