o točnosti

težko bi rekel (kdor me pozna, pa bi to rekel še težje), da je točnost v tradiconalnem pomenu te besede čednost, po kateri bi bil znan daleč naokoli … “v tradicionalnem pomenu” seveda pomeni, da se točnost meri po cagarjih in tukaj imam nemalo težav … sem pa po lastnem (neskromnem, zelo verjetno pa pristranskem) mnenju zelo točen v netradicionalnem pomenu besede … “v netradicionalem pomenu” se lahko z drugimi besedami zapiše kot “biti ob pravem trenutku na pravem mestu” … to drugo, bolj zenovsko interpretacijo točnosti boš najlažje razumel, če prebereš listek, ki ga je robert vrtovšek – maček (legendarno špikersko (bombola!) grlo radia študent, ki svoj neizbrisni pečat že dolgo pušča tudi na muzični sceni (buldogi, 2227, veryused artists …) pred leti napisal in izobesil v prostorih studia 100:

no, na tej lestvici se napotnik nedvomno prepozna pod zaporedno številko 5 – pa ne samo za snemanja, ampak za življenje nasploh … v potrditev naj navedem le en, a ključen točno zadet trenutek – namreč ta, kako sem  na tauharijo v sv. marino pri rabcu prišel točno takrat, ko je bilo treba, da sem spoznal tisto, s katero bom preživel ostanek svojih dni na tem sveti … in s katero sva, med drugim, k arzaku v san sebastian uletela točno takrat, ko je mimo njegove restavracije uletela tamborrada in ga spravila v hudo dobro voljo:

a za potrebe kruha in vina bomo danes govorili še o eni, nikakor ne s cagarji ali lcd številkami določeni točnosti – namreč o toču … če si the kuh-knjigo prebral na strani 170 ali če si z nami že od leta 2007, potem toč zate ni noviteta in si verjetno tudi že kdaj pomočitočal vanj kakšno skorjico kruha … da pa slučajno ne boš mislil, da sta se kruh in vino spremenila v kakšno ponovitev polno slovensko teve postajo in ti hočeta takole mimogrede postreči že pred dobrimi petimi leti prebavljeno robo, je tukaj frišna variacija na točno temo:

v ospredje se je namreč prerinil beli špehov toč, ki smo ga ušpičili tako, da smo kos štajerske dimljene slanine usitnili na dober centimeter velike kocke, te pa si bile nato deležne hajcanja na srednjem ognju … točno takrat, ko je bilo treba (se pravi točno takrat, ko so kocke spustile dovolj mašči in postale ravno prav zlatorjave) smo jih zalili z belim vinom, še malo pokuhali in ajncvajdraj potočali …
če si dobro gledal, si v ozadju videl še dva stara znanca – eden je jasno, da teranov/pršutov toč, drugi pa teranov šareni kruh … oba sta se belemu toču pridružila v svrho preživetja lepe nedelje na haciendi kolega guština v braniku … omenjeni gospod namreč vkup spravljajo prvi holistični priročnik za ljubiteljske vinogradnike, v katerem bo en odsek namenjen kuhanju z grozdjem in vinom … poleg točev smo scumprali še marsikaj zanimivega, med drugim znamenito dvakrat rdečo rižoto, ki smo jo prvič nakuhali pred več kot šestimi leti, je pa nikoli nismo postavili pred objektiv … zdaj je tu

in prav nobenega razloga nimaš, da je ne bi naredil točno takrat, ko je treba (sploh, ker vlado jagenjčkove ledvičke še zmeraj prodaja za pet kovačev) …

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s