originau

kakšne tri tedne nazaj se je chef opremil s šestimi kutinami, malo kot hommage štirim metrom grmičevja za bajto, ki ga je spomladi tako razveselilo s svojimi rožnatimi cvetovi, malo kot reminder na naskrivaj mrmran mulcovski komad (… prišli so turci z velikimi ku … ku ku ku ku-tine so dozorele, jablane pa odcvetele, heja, heja!), malo pa za firbec, ker s kutinami v kuhinji še nikoli ni nič počel … početi pa je menda nujno treba, ker kar tak, surov, ta grintav sadež ni za nobeno rabo … če direktnega zasadiš zobe vanj, ti taninska kisloba zalepi jezik na nebo in obe ličnici vkup, kot da si si vbrizgal celo tubo super limagary rhodes kutine recimo nareže na polovičke,posuje s sladkorjem in potem z vanilijevo palčko vred vse skupaj kuri v pečici kar slabi dve uri … na srečo imajo kutine tudi vgrajen barvni indikator kuhanosti – takrat, ko ratajo rožnato oranžne so načeloma že primerne za v usta … in zdaj seveda še pojasnilo naslova tegale zapisa: kutini se po portugalsko reče marmelo in odtod torej pride ime za ozimnične sadne zvarke ki te dni dišijo naokrog … alzo je originalna marmelada narejena prav iz kutin, chef pa je ta teden tistih šest zreduciral v pikantno kutinovo marmelado z oreščkiNadaljujte z branjem

za hude čase

odpri tale glaž pa palačinko namažminichef in njegovi sovrtičkarji (ali kako se reče deci, s katero družno guliš vrtčevske stolčke, mizice in ležalnike?) so že prejšnji teden iz plodov narave sestavili tetko jesen in jo postavili v preddverje vzgojnovarstvene inštitucije, tako da smo starši lepo opozorjeni, da so jasno nebo in prijetno sonce časovno izredno kratkoročni pojavi, ki jim v rit (poleg jutranjih meglic) že skačejo slana, dež in siv lepljiv asfalt … da z jesenjo ni heca smo se navadili v časih milke planinc, ko nikoli nisi vedel, kdaj bodo v štacuno pripeljali olje, sladkor in moko iz zveznih rezerv in kdaj bo na televiziji namesto arabele v redukcijsko noč zasvetila parafinska sveča … tem časom in seveda močnemu sindikalnemu gibanju, ki je poleg prikolic v istrskih kempih znalo ugodno zrihtati svinjske polovice in različne pakete vložene zelenjave gre pripisati tudi navezanost našega naroda na ozimnico … tako se tudi chefu podatek o tem, da kdo v kleti hrani nekajdeset teglov vložene paprike ne zdi tako zelo neverjetno dejstvo (okej, to da so vložene paprike prva stvar, ki jo hitiš reševat pred požarom je pač stvar osebnega okusa – sam bi pred papriko uvrstil vsaj kakšno s stropa visečo mesnino) … no, ker torej tetka jesen streže z obiljem plodov je vseeno fino, da vsega ne požremo takoj (ali, nedajbože, zmečemo preč) ampak vsaj del darov prihranimo za praznovanje dneva jna in ostalih zimskih praznikov … polona in peter sta tako v nedeljo zvečer v marmeladno vrsto postavila gajbico do konca zrelih, sladkih in dišečih bloških sliv (hvala!), ki so se tako uvrstile za rabarbaro in pred kutine … jam session se je torej začel z rabarbarino marmelado … Nadaljujte z branjem