vem, vem, večina vas je zdajle pomislila na rumeno-belo stolpnico, ki si jo človek privošči po obhodu blejskega jezera in vsem, ki menite, da sta vas kruh in vino (spet) nemarno zavedla se iskreno opravičujem … ampak – le kaj naj bi človek drugega napisal o tejle lepi kocki pečeno-dušene svinjske potrebušine, ki se jo dalo lepo razkosati z vilico in se je v ustih topila kot njena sladka podobnica:

kremšnita je! … kremšnita in nič drugega! … dišeča, zapeljiva, sočna, mehka kremšnita … z marmelado iz rdeče čebule ob strani in maslenim kolerabastim pirejem v ozadju … in prav nič zapletena za pripravo … pohiti s tole proceduro, dokler je še zima: Nadaljujte z branjem→