savinjska dolina, kakorkoli že bogato obdarjena z naravnimi lepotami, širnimi gozdovi, vrhunsko oštarijo in pametnimi, lepimi, duhovitimi, močnimi, pokončnimi in skromnimi ljudmi, pa je vendarle prikrajšana za saj lepše rož’ce nima svet, kot je ta vinska trta … deloma se alkoholni problem regije rešuje z žganjekuho (poskusite kdaj katurovc), deloma z nekaj polji hmelja, dobršen del alkoholizma pa povzroča towk’c … s to avtohtono besedo se na našem koncu označuje jabolčnik, mošt, jabolčno vino, skratka ferment zmletih in sprešanih jabolk … v savinjski dolini ga pavri večinoma točijo iz soda in ker je izvrsten thirst-quencher, ga veselo cukajo med pomladanskimi opravili, ko traktor kar bolj urno zašiba po polju, ako se je njega šofer stimuliral s parkrat po dva deci svetlo rjave prozorne in rahlo mehurčkaste (temu rečemo, da je urezn) tekočine … no, ker kljub dežulovičevi teoriji o obdarjenosti slovencev z biznis žilico v savinjski nismo prišli na idejo, da bi towk’c flaširali, so to naredili francozarji … rečejo mu cidre in v leclercu 0,75 litra stane od 1,7 so 3,1 evra … tale
je ravno nekje na sredi, nekaj čez 2.30 stane … šopajo ga v dveh različicah, suhi (brut) in sladki (doux), oba imata 4.5 % alkohola in oba sta dekorirana z jabolčno pito, čeprav kiseljak k njej prav gotovo ne sodi … no, v chefovini smo s francoskim towk’cem zalili krepko enolončnico s svinjsko ribico in suhimi marelicami … za zimski sobotni dišeči brbotalnik naredi takole:
- enega svinjskega brancina od približno pol kile
- četrt kile šampinjonov
- 8 šalotk
- dva stroka česna
- 150 g sušenih marelic
- žlica paradižnikove mezge
- deci in pol jabolčnika
- tri deci zelenjavne ali piščančje osnove
- žlica moke
- suhe gverce (kar ti bolj seka: timijan, majaron, pehtran, origano … ali mix)
- sol, poper, olivc
tole boč kuhal v pečici, zato jo razkuri na 170 stopinj … v veliki kastroli praži cele šalotke in razčetverjene šampinjone, kar počni toliko časa, da se vse skupaj zmehča in začnejo šampiči dobivati rjavkast rob … u međuvremenu nareži svinjski file na dober centimeter debele rezine, ki jih povaljaj v posoljeni in popoprani moki … dobro otresi, dodaj v kastrolo skupaj z drobno sesekljanim česnom in prepraži … zalij z jabolčnikom, malo povri, dodaj še osnovo in vse skupaj spravi do brbotanja … preden daš kastrolo v pečico dodaj še marelice, gverce, soplpoper in pokrov … v pečici naj brbotari uro in četrt … juhej! postrezi s kruhom ali prelij prek kuskusa, v vsakem primeru pa v glaže za zraven nalij še towk’c …
soundtrack: anonimni pobi iz bočne – bochna ryapp (če vas zanima, kako se sliši, mi pošljite e-mail, pa vam pošljem mp3)
kruh & vino 
fellow upper savinian speaking, zdajle se “peče” … se veselim, diši odlično. imam pa dve vprašanji:
1) a si ziher, da ima w mesto v towkc? višje od mozirja mu rečemo kar tokC. poudarek na polglasniku pri c 🙂
2) kaj bi se zgodilo, če bi to isto stvar kuhal na štedilniku? mislim – kaj pridobim, če je to v pečici? sem seveda upošteval navodila, rad pa mam, če jih tudi razumem 🙂
thanks,
ž.
zajebal sem. poudarek na ozkem O in polglasniku, ki sledi K. a slišiš :)?
yo, sawinčan, lega! 🙂 … pa ki si ti najdu skuor usm let star recept, hehe … najprej lektorsko-iterpretativni kotiček: moja mama je bila doma iz žekovca/radegunde, doma pa smo bili v nazarjah – tvoj polglasnik čujem in razumem, ampak pri nas doma je – majkemi – vseboval tudi dvojni w …
zdaj pa še k pečici: pridobiš to, da ti ni treba delat nič več – stvar se počasi skuha sama … če je na štedilniku, jo je treba skoz mal čekirat, se mi zdi … jaz zato vse te dušenine, filane paprike, sarme in take počasi se kuhajoče reči raje delam v pečici, ker raje ne delam nič 🙂
boh žigne!