towk’c

savinjska dolina, kakorkoli že bogato obdarjena z naravnimi lepotami, širnimi gozdovi, vrhunsko oštarijo in pametnimi, lepimi, duhovitimi, močnimi, pokončnimi in skromnimi ljudmi, pa je vendarle prikrajšana za saj lepše rož’ce nima svet, kot je ta vinska trta … deloma se alkoholni problem regije rešuje z žganjekuho (poskusite kdaj katurovc), deloma z nekaj polji hmelja, dobršen del alkoholizma pa povzroča towk’c … s to avtohtono besedo se na našem koncu označuje jabolčnik, mošt, jabolčno vino, skratka ferment zmletih in sprešanih jabolk … v savinjski dolini ga pavri večinoma točijo iz soda in ker je izvrsten thirst-quencher, ga veselo cukajo med pomladanskimi opravili, ko traktor kar bolj urno zašiba po polju, ako se je njega šofer stimuliral s parkrat po dva deci svetlo rjave prozorne in rahlo mehurčkaste (temu rečemo, da je urezn) tekočine … no, ker kljub dežulovičevi teoriji o obdarjenosti slovencev z biznis žilico v savinjski nismo prišli na idejo, da bi towk’c flaširali, so to naredili francozarji … rečejo mu cidre in v leclercu 0,75 litra stane od 1,7 so 3,1 evra … tale

cidre; ita: sidro; sav: towk’c

je ravno nekje na sredi, nekaj čez 2.30 stane … šopajo ga v dveh različicah, suhi (brut) in sladki (doux), oba imata 4.5 % alkohola in oba sta dekorirana z jabolčno pito, čeprav kiseljak k njej prav gotovo ne sodi … no, v chefovini smo s francoskim towk’cem zalili krepko enolončnico s svinjsko ribico in suhimi marelicami … za zimski sobotni dišeči brbotalnik naredi takole: Nadaljujte z branjem