predbralno opozorilo: ne spreglej kruhovinskega natečaja zlati silvo 08! … no, zdaj pa le beri naprej …
hjou, tole ni samo še eden v vrsti vabljivih naslovov, s katerimi si marketinška divizija kruha in vina povečuje število klikov po tehle in-ter-pa-netnih straneh (a propos nič hudega slutečih firbcev, ki v tole čumnato uletijo pomotoma, naj povem, da je zaenkrat mnogo več onih, ki so sem pritavali iščoč hollywoodskega lepotana, kot pa fkk frikov) … o, ne, toliko ob kuhariji, šihtanju in true hiphopu pač spremljamo tudi hip pop, da vemo, da se seanu combsu ne reče več puff daddy, ampak p diddy … ampak če se fotr loti priprave maslenega testa, po angleško puff pastryja, kako naj potem prispevek o tem naslovim drugače kot sem ga? … nikakor drugače, je tako? … no, po že parkrat izvedenem procesu puffanja mi še vedno ni jasno, zakaj večina kuharskih majstrov (vključno z blumenthalom, ramseyem, jamiejem … ) joka in stoka, kako da je pa puff pastry res nekaj zamudnega in zajebanega in nepotrebnega in da naj raje kar kupimo zmrznjenega v štucuni! … ne bom ne, fakof! … cele špehe pišete o fondih, počasnem kuhanju, dvojnem ali celo trojnem cvrtju krompirčka, razkoščičevanju golobov in ne vem še čem, zraven se vam pa ne da navaljat enga navadnga puff pastryja in hujskate folk naj kupuje zmrznjen štacunski crap!? … sorči srči, takole pa ne bo šlo, saj je večina maslenega oz. listnatega testa, ki se valja po slovenskih freezerjih, narejenega s hidrogenizirano rastlinsko maščobo, ne pa z maslom … razlika je očitna (btw: kako se reče očitna, če se ne nanaša na oči ampak na ušesa – ušestna? uhotna?), če ne prej pa potem, ko se stvar peče in daje v usta … mmm, putrček yummmy! … 1.300 gramov puffkota ali listavca se lepo in brez frke naredi doma, razreže na tretjine in zamrzne … tretjina pričujočega bo v soboto končala kot ovitek za beef wellington (o tom potom), tretjina kot baza za čebulno-kozjesirske tatinčke na silvestrovo, tretjina pa bo ležala v freezerju do naslednje prilike za uporabo v naslednjem letu … mesing in valjavec pa potekata takole …
- 500 gramov bele moke
- 500 gramov masla
- približno tri deci vode
- žlička jabolčnega ali belega vinskega kisa
- žlička in pol soli
nč bat, ti bo ata slikce pokazal, kako to gre, lej … najprej napedenaj bazno testo: moko na pult, vanjo izkoplji jamo in jo napolni z vodo, soljo in kisom … zamešaj mehko in elastično testo … če ga boš mešal na roko, bo trajalo petnajst minut, če bo pa zraven godla mašinca, naj ga ona meša deset, ti pa pet … v vsakem primeru naj pokrito odleži svoje pol ure … ako si pridno mesil, sine, imaš zdaj pred sabo fletno kuglo, ki jo križno zareži:
glede na zareze boš kuglo razvaljal v fleten križec (božični čas je, treba krščansko se obnašat, veš?!), katerega središče boš zafilal z zmehčanim putrom:
… a kako se zmehča putr? nič lažjega: nekaj ur ga pusti na sobni temperaturi, vmes pa ga korajžno pobezaj z leseno kuhavno … krake križa zloži preko putra v fleten paketek:
tega potem obrni za 90° in s pomokanim valjarjem razvaljaj v približno pol metra dolg, dvajset centi širok in centipapol visok pravokotnik:
tega boš lepo prepognil po tretjinkah, da boš dobil fletno knjigico … tudi njo obrni za 90°, razvaljaj in spet naredi tretjinsko knjigico, v katero – ker si pač valjal dvakrat – vtisni dva svoja prstna odtisa:
testo rahlo pomokaj, spravi v vrečo in za pol ure parkiraj v hladilnik … potem ponovi proceduro: valjanje, zlaganje, obrat 90°, valjanje, zlaganje … to ponoviš trikrat, vsakič vtisneš dva prsta več … ko bi bilo prstov osem, jih ne vtisneš, ampak nehaš … puff daddy pastry je pri koncu! … razvaljaj ga, kot zahteva recept, ali pa ga nareži pa tretjinke in zamrzni … cool, je taku?
soundtrack: krs one f/ puff daddy – step into a world (rupture’s delight) remix
kruh & vino 
razlika je slišna?
O ja, se že kr veselim tistga Welingona, vsaj nekaj, kar bom lahko od svojih izvedb primerjal z eno tvojo. Pa tud do kolen ti ne sežem, kje se pa da men gnest ta testo (al pa kupit strojček za gnetenje :)).
Cenim tvoj argument, ker vem kakšne bedarije se prodajajo po slovenskih trgovinah in tudi približno vem, katerih osnovnih potrebščin za kuhanje preprosto ne dobiš. Še na poljskem sem bil rahlo šokiran v tem času, ko sem našel cele tri vrste omar specialnih testenin, celi dve vrsti začimb, začimbnih mešanic pa še ogromno omar specialitetnih gourmet sestavin, da ne omenjam velike izbire mesa. Da sploh ne omenjam kako enostavno dobiš tukaj v prvi trgovini tist kos pljučne govedine, katerega rabiš za wellingtona. Še najlepše je pa to, da ko ga vzameš, jih ostane v trgovini še vsaj 10. Pa seveda, okol 30-40 lončkov sveže bazilike v sekciji z floro in favno je bilo tudi presenečenje ob tem letnem času, pa verjetno bi me še marsikaj drugega presenetilo, če bi dobro pogledal kaj imajo na voljo.
P.s. darilni paket je v pripravi 🙂
yo, jackie! … slišna, bravo … ampak sem vmes pogruntal, da sem itak zajebal že vprašanje, ki bi se moralo glasiti: kako se reče, če je reč povezana z vonjem, nosom? … kakšen predlog? … black, hja, izgleda, da nas vzhodni slovanski bratje prehitevajo na vseh koncih … ali, zna se, velika je to zemlja, poljska, velika … uživaj … in pakiraj, hehe! … ps: sem počekiral tvoj wellington – imava izgleda isti vir inspiracije 🙂
Razlika se zavonja? Upam, da ne boš počil od smeha, kaj morem, slovenščina je tak jezik, ki se v kuhinji bolj slabo obnese … Pozdrav
zavonja? … kupim, je kar v redu, dokler se kdo ne spomni česa boljšega …
napo, snezi ti cez blog..bos kidu..
hehe, sneži, valjda, če je pa holiday season … zdej si sam še bundesa pustim, nabavim en fin plašč s širokimi rameni, pozabim, kako se nosjo smučke, pa posnamem video rimejk last christmasa …
ja majkl je zakon…hvala za to osvezitev spomina.
nasa tamala zdej v vrtcu flashdance poslusa..zgleda da so vzgojitlce mal nostalgicne. in tko smo mogl doma na jutjubu flashdance poiskat in valjda kliknem prvi link
Sam kot opombo, gobe res do konca prekuhaj da gre čimveč vode ven, predno jih uporabiš za v Wellingtonu. Ko misliš, da je zadeva suha, jo pusti še par minut na ognju, zadeva mora bit res pašteta. Mogoče jih lahko pustiš na cedilu ali pa stisneš odvečno vodo stran s kakšno krpo, čeprav na koncu to pomeni samo da pečenka spusti malo vode po pladnju med peko…
P.s. probal Žubrowko, takoj ko sem videl tisto travo noter sem vedu da bo fajn. A je to mogoče kakšen faux-pas če pijem to vodko z redbulom? Drugače pa tudi v white russianu odtisne lep okus.
Glede paketa, imaš kaj želj? Zaenkrat sem našel kapre v soli in pa inčune v olju, pa še ene lokalne Krakowske cukr bombone, kateri majo nek alkoholni čokoladni nadev,… in pa seveda eno žubrowko.
haha, ibot, mogoče pa vzgojiteljice niso nostalgične, ampak ga cukajo … iz zakladnice velikih carltonov je tukaj še eden: http://www.youtube.com/watch?v=eH3GH7Pn_eA … u, black hvala za namig, ravno še pravi čas … glede paketa: sem skromen, žubrovka in kakšen močan temen porterski pirček mo bosta polepšala celo leto … naslednje, mislim 🙂 …
Ok, bom zbrskal kej porterja, če česa nimajo v teh trgovinah kle, je ravno tega. Očitno je bolj popularen kot normaln 5-7% pir.
Pingback: Za dobroto je treba … trpeti! « moosings