opozorilo: sledi hiter popis prazničnih veseljačenj, ti pa nikar ne pozabi prispevati svoje edinstvene izkušnje in sodelovati v velikem kruhinvino natečaju zlati silvo 08! … cajt za prijavo je samo še do nedelje!
novo leto ni eno, novih letotov je več: eden je bil širšedružinski pri dedotu in nani, na mizo je znosil gosja jetra in gosja prsa, provansalsko paradižnikovo juho, fazana s pirejem iz ohrovta, pol ducata sirčkov smrdljivčkov in še jabolčno pito … prišli so tudi vdova clicquot, kraljevska colheita, rdeči provansalec in langdoški muškat in naredili veselico kot se šika … babi in dedi sta naredila tradicionalnega, s pršutom, sirom in polnozrnatim hlebcem iz sveže mlete moke, sočno svinjsko pečenko, francosko solato in ta potratno potico … silvestrskega smo naredili z bruseljsko izseljensko matico, ki je pred grožnjami al kaide pribežala v varno zavetje domovine in s seboj prinesla pire trapiste, sire vsesortne, krapke pikantne burgundske, solato koromačevo, baklave sočnaste in čokoladno mandljevo torto nepozabno:
casa nostra je kanila prispevati kruhovje (fugazije, toaste in serijo mini kruhkov z olivo, ocvirkom, rozino ali sirom na sredi), doma stolčen bakala, marinirane melancane, tunin namaz, mini čebulne tatine, tatarca, črne špagete s kapesantami in bistro zelenjavno juho s hrustljavimi žuljenčki … hehe, si bil pozoren na besedo kanila? … prav je tako, ostalo je namreč pri prvih petih postavkah, vse od tatatrca naprej pa je prišlo na listo remains of the year … no, še posebej spektakularno novo leto pa sva s chefico uprizorila za naju sama dva:
[rockyou id=97300609&w=426&h=319]
festen spektakulerske och kaloriske, to je že treba priznat … inu kako dobre reči so to bile! … vinofirbcem naj pribeležim še to, da sva štartala s fragolinčkom, za gosja jetra je sekal šekoranjev traminec suhi izbor 1999, po sladoledu in čokoladi pa sva užgala z royal oporto tawnyjem … za jedofirbce pa prilagam recept za mini krostatke z bučnim pirejem in gosjimi jetri:
za dva srečna in zdrava:
- 100 g moke
- 30 g masla
- 1 rumenjak
- četrt vejice sesekljanega rožmarina
- 150 gramov buče
- 75 g gosjih jeter (ali paštete iz njih, ako pravih ni pri roki)
- 1 mala šalotka
- lovorov list
- tri liste žajblja
- parmezan
- sol, poper, olivc
najprej mesi, sine, mesi (in to hitro!): v presejano moko šopni nakockano zmehčano maslo, sol, fino sesekljan rožmarin, rumenjak in toliko vode (to bo en štamprle, ne veliko več), da se vse skupaj jedva sprimen v kepo … testo zavij v folijo in ga kuliraj vsaj eno uro … medtem boš pripravil filo: šalotko na olivca, nanjo pa nakockano bučo, žajbelj, sol in poper … prepraži in duši, da se zmehča, nato zmelji in ohladi … zdaj bo čas, da pripraviš modela: testo razvaljaj in z njim fletno obloži dno modela, iz ostankov pa pripravi še rešetkasto ali kakšno drugo okrasje (ostanke ostankov pa še enkrat razvaljaj, izreži kakšne hecne dezene in speci slane piškote/krekerje) … pred filanjem med buče vmešaj še na kocke narezana gosja jetra in žlico ali dve naribanega parmezana … še rešetke na vrh, pa v peč, za 25 minut na 180 stopinj … ohladi vsaj do mlačnega in hrsk! … aja, pred tem moraš stvar še vzet iz modela (če ne bo hrsk ipak malo prehud) …
soundtrack: bruce springsteen – two hearts
kruh & vino 
Prav lepo je gledati takšna razvajanja …
No, za moj okus je malo preveč drobovine v teh jedeh, ampak pogled je pa skrajno mamljiv. Zdaj pa imam resno vprašanje. Ker sem pristna Gorenjka – iz Mojstrane doma – me bega razsipnost pod domačo streho.
Eno je, če ti v restavraciji za čudovito dekorirano pojedino v obliki smrekic in zvezdic zaračunajo 50 – 100 eur. Nenazadnje je vloženega nekaj dela in tudi odpadki so pri zvezdičastih oblikah precejšnji. Kako pa se chef teh zvezdic loteva doma? Kaj naredi z ostanki? In ključno vprašanje: jih ni škoda?
(Ker sem mnogokrat uporabljaja modelčke za peko piškotkov, vem, da ostanek je, ampak pri testu je drugače in jaz ga toliko časa pacam, da ponucam vsega.)
hoj, centri, o gosjih jetrih pač ne bomo kot o drobovini, no … sicer pa: jaz sem doma iz savinjske, kjer vas gorenjčke po šparovnosti po mojem še nasekamo … torej si lahko potolažena, ker se v naši bajti držimo planskega prehranskega gospodarstva in maksime “nič ne sme iti v nič” … in res ne gre, vključno s tole večerjo … konkretno: karambola je itak zvezdaste oblike, če jo prerežeš, zvezdasti janež takisto … par koščkov mangota, ki so bili obrezani za zvezdice, je že med obrazovanjem romalo na brbončice, ostanek manga pa je naslednje jutro končal kot zajtrk … gosja jetra so way too expensive, da bi komurkoli prišlo na misel ne porabiti sleherne drobtinice … krostaki sta bili narejeni natančno dve, z natančno dovolj sestavin za dve, ostanki testa so končali kot super rožmarinovi krekerji …. in dva od njih kot sredica unega obrnjenega sendvička … pršut za oba sendvička je bil izrezan iz ene rezine, takisto sir … in ena sesekljana oliva za oba … tudi pljučnega fileja nismo vrgli proč, ga je bilo ravno prav za dva, obrezka od štruce s testom pa služila kot kruhek pri fruštku dan potem … pireja je bilo kolikor ga vidiš, endivija pozimi drži zelo dolgo in je bila tudi koristno porabljena, od deserta pa je v zmrzovalniku še vedno nekaj marcipanovih mafinov in za dve kepici sladoleda … bottom line: hrane ne mečemo stran, res ne …
Kapo dol!!
Hvala za razlago. Bila je poučna in zanimiva. V tem božično-novoletnem času sem namreč naletela na dve gospodinjski skupnosti, kjer star kruh veselo mečejo v smeti in nehote sem pomislila: “Lejga hudiča, prav je imel!” Jaz ljube kruhke namreč nakockam, zbiram in ko se kockice naberejo naredim okoli 20 kruhovih knedlov, ki so vedno na stand by v zmrzovalniku. Kaj češ lepšega? No, nekoč sem na željo londonskega Tadeja naredila falične knedlne – to je bilo še lepše, ja. (Pripenjam še link, kjer je recept, ako to slučajno šteje za tidti natečaj)
Vidim, da sem neke vejice pozabila udariti, ampak klinc, tako majhen font imaš, da se ločila itak skoraj ne vidijo. Načeloma pa vem, kje morajo stati.
ja, brotknoedl bo verjetno v teh dragotinskih cajtih postala precej priljubljena jed … in prav je tako, ker so supa gut in te kar navabijo da kakšnega jelene udušiš … spretnoasti kuhinjskega recikliranja remainsov pa bodo v luči tega, kar sta predvčerajšnjim u televizorju rekla cvetana in aleksander, namreč da naj se kar navadimo, da hrana ne bo več poceni, postale zelo zaželjene in iskane … mogoče lahko narediva svetovalno firmo? … aja, pa za vejice, nikar, ne, maraj, preveč ,,,