seveda se mi, bložni kuharski pisci, sami sebi zdimo kar hudi frajerji, ko takole popisujemo svoje kuhalno-jedilne dogodivščine, škrebljamo recepte in vobče futrasto pametujemo svetu … in kako se nam šele fino zdi, če v napih prispevkih h kuharski blaznosti kakšno zrno soli odkrije še kdo drug! … tako se je v zadnjem cajtu zgodilo, da je grudnova iva (ja, prav tista, ki je pomalicala kruhovinsko peto jubilejno večerjo), ki v okviru svojega biznisa, ljubljananjam imenovanega, organizira vse sorte prehransko-pivskih špancirov po ljubljani, skupaj z mlado kuharsko ekipo v smrekarjevem hramu pognala zanimiv projekt … za štart profesionalne kuharske dodelave ljudskih gurmanskih idej pa so se obrnili na peterko blogerjev (bratinovega, kulinarično potovanje, delujočo ano, cimet+timijan) … vsak od nas je prispeval en svoj recept in pooblastil smrekarjeve pobe, da ga dodela in nadgradi s svojimi profi triki … vaš omiljeni bloger je na pimpanje poslal s pistacijami polnjena piščančja bedra, predvsem zato, ker se mu zdi, da so piške v slovenskih restoranih precej podcenjena sorta mesovja, pa tudi zato, ker je imel na sumu, da bi profiči s temle filanjem znali ušpičiti kaj spektakularskega … in ko smo se včeraj zbrali, da smo tale junajtid blogers menju pospremili na pot, se je izkazalo, da se nisem motil

pobje so našli krasne francoske male piške, njih bedrca umetelno napolnili s pistacijo, njih prsi z gosjimi jetri, vse skupaj pa so opremili s tremi variacijami na temo koruze (koka jede kukuruz, a veš:-)): koruznim pirejem, dušeno koruzo in umami kokicami … to slednje me je najbolj prijetno presenetilo – s hudo reducirano župo iz šitak in topinamburja pokapljane kokice so res nekaj posebnega, bravo! … pohvala velja tudi za ideje in izvedbo vseh ostalih štirih jedi – telečji tatarski z dvema majonezama, sončno juho z medeno slanino in bučnim ocvrtkom, raviole z lisičkami sirovo peno in kolekcijo jesenskih sadnih sladic ter za nice price (35 evrov), po katerem je kompleten menu do nedelje na voljo v smrekarjevem hramu … saj v bistvu še ne veš, kam greš jutri ali v nedeljo na kosilo 😀