ima kdo kakšno idejo, kaj bi naredil s 552.212 tolarji? … jasno da! … lahko bi, na primer, v dvoje več kot teden dni uživali razgled, zajtrke in kompleten komfort hotela bellevue syrene v sorrentu in mislim, da ne bi bilo nikomur žal … lahko bi, recimo, prav tako v dvoje, šli na večerjo in prespat v le calandre malo naprej od padove in naslednji dan v monte carlo k alainu ducassu kjer bi ob kofetu razmišljali kaj narediti s 350 jurji, ki so vam ostali … lahko vse skupaj tudi nakažete na transakcijski račun 29000-0001221184, pa bosta omenjene poti namesto vas opravila chef in chefica … in o tem napisala izčrpno poročilo, brez skrbi … če pa želite tistih 552 ksit na vsak način investirati v eksces, recimo nakup vina, pa izvolite: izbirate lahko med 70 steklenicami dueta riserva 2001 edija simčiča ali pa steklenico chateau petrusa 2005 … petrusarji namreč sledijo dramatičnemu navijanju cen, ki so ga za svoje kaplje letnika 2005, kupljene en primeur (se pravi na up: plačate zdaj, dobite čez dve leti, ko bo vino nared za pot iz kleti), izvedle bordojske kleti … degustatorji in mediji, predvsem pa posestva sama, so letnik 2005 razglasili za letnik stoletja (hecno, ne, da je to po izjemnih 98 in 00 že tretji letnik stoletja v samo sedmih letih) … in letnik stoletja seveda ne sme biti poceni, zato je 05 v povprečju dvainpolkrat dražji od 04 … danes vas tako butelja petrusa 05 stane več kot letnika 98 in 00 … kupci so jezni in sitni in pravijo, da ne bodo kupovali … ampak to so kupci iz tradicionalnih trgov … nuvoriševski rusi in kitajci pa seveda niti ne vprašajo za ceno … v sloveniji je ena flaša petrusa 94 na ogled v maksimovi vinski vitrini … se jo pa splača naročiti – cena je namreč samo 240.000 tolarjev, kar je glede na zapisano prava bagatela …

so stvari pri vinu, o katerih človek ne premišljuje prav veliko … recimo to, kako je flaša zaprta … itak nas ponavadi bolj zanima, kako bi jo odprli, kot pa kako bi jo zaprli … pri tistih litrcah, zamašenih s kovinskimi kronskimi pokrovčki so težave tako ali tako nastopile šele nekaj ur po odprtju, kronične pa po nekaj letih redne uporabe … z buteljkami je zgodba drugačna, saj boj s plutovinastimi zamaški zahteva primerno orodje in, še posebej če gre za kakšno starejšo polnitev, tudi dober filing odpiralca … druga težava plutastih čepkov je v tem, da je v povprečju vsaka deseta z njimi zamašena flaša pokvarjena … ok, očitno imam srečo, ali pa “bušoneja” ne prepoznam vsakič, saj sem ga doslej v življenju našel ne več kot petkrat, spil pa sem prav gotovo več kot 50 buteljk vina … kakorkoli: vinarje so (predvsem) z nižjimi cenami in (tudi) dokazovanjem o sueriornosti začeli obletavati silikonarji, kovinarji in steklarji … proizvajalci zahtevnejših in posledično dražjih vin sicer na novotarije niso trznili, ampak pri svežih enoletnih vinih, ki naj bi se popila mlada, je zniževanje stroškov vedno (čeprav le redko na račun končnega kupca) v modi … navojne zamaške recimo uporablja konzorcij cvičkarjev, silikonarje pa je bilo doslej moč opaziti v nekaterih polnitvah merlota villa brici … pa pri nas, kjer gre za manjše serije, panika še ni tako velika … povprečna novozelandska vinarija pa trenutno pod navojni zamašek pakira 75% vina in tako letno prihrani dobrih 300.000 evrov … in kar je dober biznis za ene, je katastrofa za druge … plutovinarji so se zadeve najprej lotili sami in pripravili močno, predvsem na trendsetterski angleški trg orientirano kampanjo, katere glavni ksiht je bil chelseajev coach jose mourinho … model je pač najbolj prepoznaven portugalec v angliji, portugalci pa največji proizvajalci plute na svetu … na pomoč so zdaj uleteli še pandarji iz wwf, ki črnogledo napovedujejo, da bo do leta 2015 kar 95% celotne svetovne vinske letine zapakirane z alter zamaški … kar naj bi pomenilo izgubo službe za več kot 62.000 gozdarjev in delavcev v predelavi plutovine ter propad ekosistemov s plutovci v katerih živi marsikatera ogrožena vrsta … očitno tudi izbira vina (po zamašku) postaja vedno bolj politične statement … torej: delajte dobra dela in pijte vina, zamašena s pluto …

neprepričljiv performace v finalu + zidanov headbanger gor al dol, taljani se bodo zdaj 4 leta bahali, da so svetovni prvaki … in vsak svetovni prvak si zasluži, da ga njegova rodna gruda crklja … 23 italijanskih izbrancev in zdaj že bivši selektor lippi (čudno, da se hrvatje še niso spomnili, da je marčelo pravzaprav dalmatinec in je zato tako sposoben in lep, torej lip) bo dobilo posebne ultra-limted-edition flaške grappe, ki jo je treviška distilleria bottega zvarila iz devetih sort grozdja iz vse italije … okuse za ultimativni panitalijanski šnopc so prispevali prosecco, nebbiolo in furlanski tokaj iz severa, sangiovese, montepulciano d’abruzzo in verdicchio iz centra ter nero d’avola, aglianico in primitivo di manduria iz juga … posebno oblikovane flaške (največjo med njimi, trilitrsko, bo dobili fabio grosso, po izboru destilarne najboljši igralec ekipe), v katerih je poleg žganjice tudi italijanska zastava, so napolnili že pred finalom, flaške pa so skrbno skrili, da azzurom ne bi prinesle nesreče … vprašanje seveda je, ali se ni mogoče materazzi že prej dokopal do kakšnega fraklčka, da je tako korajžno provociral zidana … in seveda tudi to, ali se takale žganjica lahko uvrsti na spisek prepovedanih dopingaških substanc? … stvar očitno deluje, zato predlagam, da našim pobom že pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo priskrbimo kakšen liter močeradovca … e andiamo!

v naši hiši smo danes dvobojevali tudi na vinski fronti … francozijo je branil cuvee du papet 2003 iz domaine de sainte croix, ki smo ga lani med prvomajskimi uplenili na domačiji v provansi, odkoder bi se dalo vzeti tudi kakšnega silno prašnega a jako priljudnega hišnega psa … barolo montanello 2002 se je popoldne frišen pripeljal z nano in dedotom iz barola in delal družbo mortadeli, enmu pik-pikantnemu barolskemu siru (ki se je dobršen del staranja valjal na tropinah taistega barola), domači fokači (o in u sta na tipkovnici nevarno blizu) z rožmarinom in pinjolami ter z mletim mesom, zelenjavo in ementalcem polnjenim in zapečenim paprikam in paradajzom … barolo je bil mehek, lep in okroglast, papet pa sicer fleten na nos, ampak tanini so sušili usta kot vprašanja profesorja korena na primerjalni … mogoče je bil barolo zmagovalec tudi zato, ker smo vmes poslušali zgodbe, basni in pripovedke s pravkar končanega dedo & nana popotovanja po bretaniji (bocuse & ducasse inclusive), medtem ko je papet lepo tekel do zidanovega headbangerja, potem pa je začel popuščat … čez štiri leta bo zagotovo boljši, kar bi pa težko rekel za les bleus … in, ja, da ne pozabim: trezeguet ni nič kriv!

spisek obvezne opreme, ki jo mora za snemanje videa dandanes nabaviti (= najeti ali kupiti) črnecki raper, ki cilja na vrhove prodajnih lestvic in na zasluženo količino (od 35 do 328 na dan) predvajanj na empty-viju je nadvse dolg, tudi če ne upoštevamo tehničih potrebščin … zlate ure, ketne, diamantni zobje, 812 šejkajočih bejb in prav toliko kompletov mikrotangic, krdelo pitbulov, dve krdeli nabildanih in tetoviranih homiejev, polletno proizvodnjo ferrarija (ali lamborghinija ali bentleya ali hummerja ali vseh skupaj) in seveda mega količine šampanjca, po možnosti najdražjega, roederjevega cristala … cena? sitnica! … od 200 $ za flašo naprej … sicer ne da bi ga fantje prav z užitkom pili, ampak ga raje polivajo naokrog, še najraje po dekolteju katere od onih 812 šejkic … no, ampak zdaj ne bo več tako – oziroma bo, ampak polival se bo kakšen drug šampanjec … economist je objavil poseben članek o prestižnih šampanjcih, v katerem je novi roederejev šef frederic rouzaud naredil precej hud piarovski kiks, ko je o povezavi med svojim paradnim vinom in hippoperji malce vzvišeno izjavil, da kaj pa naj naredi, saj pač ne more nikomur preprečiti kupovanja svojih vin … in veselje je že tu, saj je jay-z že razglasil totalni bojkot cristala v vseh svojih poslovnih in zasebnih sferah … za začetek ga je umaknil iz ponudbe svojih klubov 40/40, ker pa je stari že kakšno leto tudi šef založbe def jam je zelo verjetno, da bo cristal prepovedana beseda v edicijah te hiše … mimogrede – ameri so že sešteli, da je bil cristal leta 2005 osma v komadih največkrat omenjena blagovna znamka … roederer se zdaj sicer poskuše vlečt ven s piarovskimi manevri v smislu, da že od leta 1776 podpirajo in zavzeto spremljajo vse oblike umetnosti in izražanja … ampak škoda je že narejena in krug ter dom perignon sta verjetno že pripravljena na dodatna naročila iz južnega bronxa … za nas imam pa tudi predlog: v plejer zalučajmo dangermousovo mešanico muzike iz beatlovskega belega in vokalov iz jay-z-jevega črnega albuma v kozarec pa natočimo kakšno domačijsko penino, glede na koncept sive barve mogoče kar srebrno radgonsko penino, da bo le suha in dobro ohlajena …