če posplošujem ad-absurdum, lahko ugotovim, da bi dandanes v domovini imel težje delo človek, ki bi bil iskal barako, prikolico, bife, menzo, food-van, lukno-u-zidu, kiosk, štand, pivnico, bistro, gostilno, krčmo ali restavracijo, ki ne streže hamburgerja, kot oni (zarad rime (in ker je res) mu recimo roni), ki burger ponujajoče place išče (in popisuje) … še enkrat v zvezi z amburgerji iz džuboksa vlečem in parafraziram komad da bog da crko rokenrol, kad ga svako svira … in obenem plasiram svoj univerzalni 3 x 5 kriterij oštarijskega burgerja: poleg bombete in polpeta lahko ima največ 5 sestavin, nanj naj se ne čaka več kot 5 minut in naj ne stane več kot 5 evrof … (ok, morebiti lahko v primeru silno dobre volje kumulativno popustim za tri točke) … kriteriji so pač ostri, to pa zato, ker se težko najde likec, ki bi scimpral boljše burgerje, kot jih znam sam uprizoriti doma … ker je hamburger zataval v cono hiperinflacije stila argentina 89 je zatorej mogoče napočil čas, da podalpsko hipsterijad postavimo pred nov izziv: napedenajte nam frajerske hot doge! … že res, da je lepa žoga s sredinimi srečevanji postavila kar dober benčmark, ampak prostora za nadgradnjo je tu še ogromno, predvsem pri štručkah, pa tudi pri hrenovkah … napotnik kot (metaforično) kost za glodanje morebitnim razvijalcem in hodogovskim startapom ponuja v lastnem razvojnem laboratoriju razvit cew-domač-fiš-dog:

o štručki (testo je že ulaufano bombetno) in dodatkih (kečap, majoneza, hrustljavo pražena čebula, vložen morski koprc) tokrat ne bomo izgubljali besed, nego se bomo posvetili kobasici … ta je na nek način vaja v slogu domače piščančje salame, ki smo jo tu uprizorili  ohoho (natančneje šest pa pol) let nazaj, le da sem zdaj mlel sipo in belo ribo … takole:

za štiri vroče morske pse boš nucal:

• 200 g očiščene sipe
• 200 g fileja bele ribe (brez kože)
• trije beljaki
• 100 ml sladke smetane
• pol žličke pimentona
• dva ščepa mlete gorčice
• sol, poper

sipo in file s paličnim mešalnikom fino zmelji … dodaj beljake in melji še naprej … dobljeno maso za pol ure postavi v zamrzovalnik, nato pa vanjo dobro vmešaj še začimbe in sladko smetano … reč spet postavi na mrzlomrzlo, za kakšne četrt ure …
odtrgaj približno 30 cm dolg kos folije za živila in iz četrtine mase na njej oblikuj kukr hrenovko … to dobro zavij v folijo in na obeh koncih zaveži s kuhinjsko vrvico … že zavezano kobasico še malo uštimaj, da bo res valjasta – pomaga, če daš reč še malo na hladno … ponovi še z ostalo maso …
v veliki kastroli zavri vodo, jo osoli in vanjo vloži vse štiri hrenovke … pokrij in na nežnem ognju kuhaj približno 10 minut … previdno jih vzemi iz folije inu vstavi v prerezane štručke  in obloži po želji … manig: majoneza bo še extra silky rich, ako jo boš zamešal iz onih treh rumenjakov …

soundrack je, pa jasno, le kako ne bi bil, pasje hud in bo marsikoga mentalno odtransportiral na sobotne večere kluba k4 sredi devetdesetih; zavolj pižamastega bradača v videu pa je roba tudi hipstersko legit: dog eat dog – who’s the king?