kdor pozna chefa, verjetno ve, da je chef prepričan, da so the roots najbolj konsistenten, najbolj duhovit, najbolj koncerten, najbolj konceptualističen in sploh najboljši band … ever!, da ne bo pomote … ena od njihovih duhovitih smislic domislic je, da komade na svojih ploščah štejejo od prve naprej … na njihovi trenutno zadnji studijski plošči so tako komadi od 103 do 113 (114. in naslednji pa izidejo 29. avgusta … groovy!) … druga stalnica je, da imajo vse njihove plošče hidden track, torej kos muzike, ki je skrit na cdju in se začne približno 10 minut po koncu zadnjega uradno zabeleženega komada, skrit pred ušesi tistih, ki ploščo preskenirajo na hitro … in tak jedilni hidden track je treba kdaj pa kdaj posneti tudi v domači kuhinji, in tako pomagati deci, da raje in lažje je zelenjavo, predvsem tiste sorte, ki je v prepoznavni obliki na črni listi … chefu je tako treba skrivati korenje, chefici vampe, dediju ribe (če si upaš!), dedotu riž, marjotu kumare, jonu pa predvsem bučke in melancane … včasih gre že z enostavnim poudarjanjem geometrijske oblike (lej kok so hecni krogci/žogice), v bolj svojeglavih obdobjih pa je nujna vsaj delna sprememba agregatnega stanja s paličnim mešalnikom … v skladu z militantnejšo domovinsko doktrino smo včeraj preizkusili še kamuflirno metodo in mimo brbončic uspešno prešvercali melancan, skrit v fritaji iz pečice … takole smo se borili: Nadaljujte z branjem→

pred dvema letoma smo v fletni krčmi na istu, čisto zraven morja, optimistično zastavili vprašanje, če lahko dobimo kakšno palamido, skušo ali sardelo … šefe je samo suvereno zavihal nos: kod nas ima samo nakvalitenija bijela riba … ki ti jo potem seveda mega dobro zaračunajo … podobno stanje duha obvladuje tudi možgane kuharjev (še bolj verjetno pa denarnice lastnikov) v naši, s kvazi italijanskimi mini gostilnicami vedno bolj overloadano domovino … kovači, zobatci, orade, brancini, škrpene in žabe ja, kaj drugega pa že ne … razen, če je to drugo tuna ali celo mečarica, s katero lahko dobro olupiš … in potem kuharji, ki so v bistvu peki, na vse grlo piarčijo o pristnih in naravnih okusih, o trtinem žaru in o najbolj sveži divji jadranski ribi … ja, ful je sveža, pred 20 minutami smo jo ulovili tamle, mal dol od izliva gradaščice v ljubljanico … ne bi bilo napak, če bi si lupilci beloribski zapomnili prvo pravilo ferrana adrie – namreč, da ima vsaka kuharska surovina enako kulinarično vrednost … sardela : kovač = 1:1 … dejstvo, da nas jutri čaka dvojni plavi dvoboj (azzuri vs. les bleus) je bil samo še dodaten razlog, da sem v ribarnici odvalil 450 tolarjev za pol kile sardel, ki so pred potjo na krožnike doživele še posebno obdelavo … Nadaljujte z branjem→