gud njuz
Odgovori
Category Archives: kuhinjski bluz
dva na enega
ko smo bili mulci in smo nabijali fuzbal, smo dostikrat tulili, da je dva na enega vsaj nefair svinjarija, če ne celo faul in da se tako ne igra fuzbala in da se ne gremo več, če ne bo takoj penala ali vsaj prostega strela … no, zdaj seveda vemo, da je dva na enega izraz močne obrambne volje, kompetitivnega skupinskega duha ekipe in pravi pokazatelj želje po zmagi … dva na enega (če malo zaokrožimo navzgor, česar se moramo pred uvajenjem evra tako ali tako navaditi) pa je tudi razmerje, ki ga je (sicer pesjansko ciničen) gordon ramsay postavil v prav danes odpirajočem se hotelu the london nyc na sredi manhattna … v art deco restavraciji omenjene angloameriške fensijade bo namreč 45 sedežev, v trinadstropni kuhinji pa bo delalo 80 kuharjev … kosila in večerje prav gotovo ne bodo poceni (sobe v hotelu se začnejo pri 599 dolarjih za noč), ampak človek vsaj ve, da sta se za njegovo malico trudila približno dva (ali natančno 1,77) ekvadorca … ne pa tako kot pri nas, kjer se birtom zdi, da je treba gosta kvalitetno olupiti že zato, ker so pod gradelo zažgali dve trtini grči …
ostati doma?
glede na gostinske dogodke zadnjega časa (kontra lesarsko bentenje ste doživeli pred kratkim, zapis o dosadnem vrbincu pa sledi v naslednjih dneh) je včasih mogoče celo dobro prisluhniti na ne ravno apetitilih način predstavljenemu nasvetu, ki ga je pred leti s svojimi uporabniki delil playstation:
chef sicer ne verjame, da bi se takšni predrzni svinjarji pojavljali tudi med dobrosrčnimi sodržavljani, ampak sledljivost porekla prehrane je zagotovo boljša v domači kuhinji, pa čeprav se na mizo, kot v soboto, ne da nič drugega kot kuhan krompir in skuta z drobnjakom … da se vse skupaj bere in sliši bolj etno, je chef jed brendiral kot čompe, produkcija je pa jako ajfohna: Nadaljujte z branjem
izstradajmo mokarje
vse prevečkrat se zgodi, da kuhinjska omara, predvsem oddelek za testenine, mislije, moke in semenke radodarno ponuja zatočišče (bivak & prehrano) mokarjem, po domače tudi tenebrio molitor imenovanim … dokler je ta zalega v obliki brezglavo letečih mini vešč, se jo nekako da prenašati, seveda pa se celoten živaloljubski koncept sesuje v prah, ko med presejanjem moke na situ ostanejo beli črvički … adaptacija navijaške “ubi ubi ubi mokarja, mokarja, mokarja …” zaleže le kratkoročno, dolgoročno pa je nujno vsako odprto reč shraniti v steklenjaku, pa še potem ne moreš biti prepričan, da se kakšen ni prešvercal iz silosa … seveda pa nekaj zaleže tudi, če modelom zmanjšaš obroke, torej da kupuješ manjše količine njim všečne hrane, kar pa je v določenih primerih težko … mlince, recimo, slovenski štacunarji prodajajo kar na kile, v velikih vrečkah … in ker jih za nahranit družino na martinovo nedeljo porabiš približno petino vrečke, je ostalih 80% kot skaručna za mokarje … chef zato priporoča, da mlince, ker je ravno njih sezona, nasvaljkaš kar doma … takule ajnfoh je: Nadaljujte z branjem
pujs in kura
če bi bil melkijad kanibal, bi na pipijevo vprašanje “melkijad, kako narediš, da se piščančji file med peko ne izsuši?” odgovoril z: “nič lažjega … razrežeš ga na dvanajst kosov, vsak kos zaviješ v rezino budžole in do hrustljavosti opečeš v nenamaščeni teflonski ponvi” … če bi bil pipi siten še naprej, bi mu zagrozil, da bo budžola narejena iz njega … v vsakem primeru pa bi na koncu odpujsala domov…
uradni trening
ljudski praznovalni običaji, predvsem tisti, ki narekujejo tudi specifične metode prehranjevanja, so precej resna grožnja določenim oblikam življenja … aktualne razmere so še posebej nenaklonjene perjadi, saj bodo prekooceanski jedci kmalu za trenutek odložili supersajzane burgerje in v pečice tlačili purane različnih velikosti … že res da bo njih (ne)izvoljeni predsednik grm enega simbolično pomilostil, ampak morija bo vseeno resna … nič bolje ne kaže madžarskim racam in gosem, ki imajo vsaj to srečo, da jih bo naslednji vikend naskočilo slovensko ljudstvo, ki v primerjavi s puranojedci premore kar 150-krat manj grl … martinova perjad bo načeloma služila predvsem kot žmohtna podlaga za nalivanje novonastelega alkohola, a chef sugerira, da je nje gastronomsko vrednost vendarle vredno počastiti v treznem stanju in jo kdaj pripraviti tudi v izvenmartinovskem času, lahko kar ta teden, kot del priprav na naslednji vikend … včeraj je tako v zgornjem kašlju dišalo po s kostanjem polnjeni pečeni raci, chef pa je sledil preprostim dedotovim navodilom, ki jih priobčuje v nadaljevanju … Nadaljujte z branjem
brad pitt
stalni bralci mi gotovo ne boste zamerili, če najprej pozdravim lovke in lovce na novičke in zapise o lepih hollywoodskih gospodih, ki ste se na tej strani znašli zavoljo naslova pričujočega zapisa … obenem s pozdravom pa boste že kar takoj deležni tudi hladnega tuša … brad pitt v naši hiši namreč ni tole:
skratka, gospodične in gospodje, če vas zanima ali sta brad in angelina še skupaj, boste morali razpeti jadra in odsurfati kam drugam, če vas pa zanima, kako se speče pita bread (uganili ste, chef mu ljubkovalno reče brad pitt), ploščat, mehak, naluknjan mediteransko/bližnjevzhodni kruh pa ste povabljeni, da ostanete z nami … to pa še ni vse: če kliknete modro obarvane besede read the rest of this entry boste izvedeli tudi kako pripraviti humus, v katerega boste pita kruh pomakali … tako je, z enim samim klikom lahko pridete do dveh receptov! … Nadaljujte z branjem
kruh & vino 