is bob itchy?

januar 29, 2007

je bilo napisano v subjectu od mejla, ki mi ga je oni teden poslal jurko in ki ga kar pejstam, da vam bo jasno, za kaj gre:

Read on to find out: 

dobre pol kg mladega fižola (ali namočenega sivca kot mi zadnjič)
3 piksnice na pari kuhane mlade koruze (ali bolje sveža, doker je mlečna:
6 storžev minimum oguliš,kar pa ni baš lahko)
6-8 krompirjev (odvisno od želene gostote)
3 zreli paradajzi ali kak deci šalše
8 strokov česna, peteršilj, sol, poper
svene po preferencah 

Na olivca daj sesekljan česen in peteršilj, preden zarumeni, dodaj fižol,
krompir (cele ali razpolovljene), koruzo, šalšo in zalij z vodo.
Poprej 10 min prevreto svene (da re porkerija ven, če maš domačo,
mogoče ni treba? vpraši Tino, ampak verjetno soliter je soliter,
pa makar domač)vrzi not za družbo in vključi brbotalni program za 2-3 ure.
Krompir poloviš ven, ga zmučkaš in vrneš v pisker in po želji zabeliš
še z olivcem, če si ga prej dal bolj malo. Ahti,mene je parkrat
nesla sol v sviji, ker je najprej počakala, da sem jo dodal
in pol hinavsko skočla ven iz svije in se delala, da je bla itak skoz tam.
Ampak ker imam same kozliče za otroke, to ni bil problem. 

Eto. 

Naj gre v slast, čau,

v slast je seveda šlo, torej je odgovor na vprašanje ja … amapk preden sem prišel do njega dobil sta potekali dve debati: ena z avtorjem recepta o kvaliteti konzerviranega kukuruza, ki je menda v splošnem precej bedna, vkolikor se človek ne posveti podrobnemu branju nalepk na njih in poišče tisto, za katero piše, da so jo skuhali v sopari … še boljše seveda je, če poleti narabutaš par storžev in zamrzneš tiste, ki jih nisi takoj porabil … no, druga debata je potekala s chefico in je bila bolj življenjskega pomena, namreč, ali se sme takele s krompirjem zgoščene bobiče skuhati večer prej in pojesti naslednji dan … mit, ki ga imamo vsi svgrajen v mali možgan pač pravi, da se krompirja ne pogreva, ne pove pa zakaj se ga ne bi smelo, poleg tega pa v izvedbi ni dosleden … recimo: ne sme se pogrevati restanca, pireja in pečenega kromirja, lahko pa se iz krompirja naredijo njoki/svaljki, ki jih pred konzumacijo pogreješ, seveda s krompirjem vred … no, srfačina po webu je dala dva odgovora … tisti bolj pomirjujoč se glasi, da ni toliko problem v porgevanju, kot pa v tem, da je treba krompir čimprej & čimbolj ohladiti, tisti bolj paničen pa pravi, da lahko pogrevanje krompirja povzroči celo botulizem … potem smo naredili tako, da je chef dal kiblo z bobiči jadrno ven na mrzlo in nato koj v hladilnik, naslednji dan pa smo jih dobro prevrete pojedli in, kot vidite, preživeli … je pa res, da bom naslednjič naredil tako, da bom fižol, pujsa, šalšo in kukuruz skuhal vnaprej in krompirje primešal v župo na dan serviranja … me pa zanima, kakšne so krompirjaste navade pri vas doma … pogrevate?


Brioni

januar 26, 2007

Plan B

gobji kapučinčk za začetek …Na kakšni zabavnoglasbeni procesiji Aleksander Mežek verjetno še vedno rad brenkne in s pravšnjo mero razčustvovanosti zapoje sivo pot, ki ga vodi, kamor hoče srce – na Gorenjsko, kjer gore so. Še pogosteje – čeprav manj ubrano, zato pa nič manj čustveno – taisti kos glasbe odzvanja iz zadnjih sedežev avtobusa na kakšnem šolskem izletu (vkolikor ni mularija zdaj že v fazi popolnoma individualizirane konzumacije muzike iz lastnih predvajalnikov) ali v luštkani, ob tabornem ognju zbrani druščini. No, v avtu, ki je te dni šibnil po gorenjski avtocesti ni (pa dokler jaz upravljam z njim tudi ne bo, to že lahko rečem) brenkal Aleksander Mežek, ampak se je laserski žarek med naključno pašo po mp3-jih zaustavil tudi na komadu že razpadlega velenjskega hiphop dvojca Plan B, Če bi čarat znal. Kasneje se je izkazalo, da je Blaupunkt med lastnosti funkcije random pozabil navesti njeno jasnovidnost, saj pot na Gorenjsko prvenstveno res ni bila namenjena obisku restavracije Brioni, v kateri smo se znašli po prisilni menjavi načrta v zadnjem trenutku. Ampak pustimo podrobnosti te zgodbe za kakšno bolj komorno omizje in se posvetimo temu, kar ponuja še ne prav dolgo odprta, v minimalistični šik zdizajnirana restavracija (ki je del razslojenega kompleksa, ki vsebuje še bistro, slaščičarno in lounge bar z armagnaci, konjaki, calvadosi, viskiji, koktejli, cigarami … ) Brioni sredi Kranja. Read the rest of this entry »


wrrrruuuummm!

januar 25, 2007

spodobi se, je rekla chefica, da chef po petintridesetem kot nevesta radikalno zareže v mesovje, čebulo in ostale rezbarij potrebne namirnice … in tako sem ob vstopu v drugo tretjino življenja dobil svojega prvega porscheja … grey-haired warrior … go!


eat the nigga!

januar 23, 2007

v piceriji afrika v braslovčah lahko človek poleg pice naroči marsikaj … recimo, da vam zadiši afriški plemenski sočlovek, zadnji v svojem plemenitem rodu … ni problema, customer is king … dokaz je priložen:

buši, bušman … al pa te pojemo!


terannovo

januar 22, 2007

bikoloren kruh pisanecteran pa cviček sta zalimana v narodovo podzavest kot najbolj fajn, najbolj sveži, najbolj pitni, najbolj naši, slovenski, rodnogrudni vinski pogruntavščini … dodaten boost konzumiranju teh dveh vinskotrtnih zvarkov prihaja še v obliki kakšnega piarja, ki pove, da je pa teran/cviček pit nekaj najbolj zdravega, kar lahko odrasel človek naredi: prvega kislina je blagodejna za srce, raztaplja apnenec po žilah, nabilda organizem z železom in balansira prebavo; drugi pa je edinstven zaradi nizke vsebnosti alkohola in pomaga prebavljati in presnavljati in je sploh tak vinski nedolžnež … zavezanost rodni grudi in nje kapljici gre tako daleč, da si kantice prvega spotoma na poti na zahod omisli marsikatera smučarska ekspedicija, obstajajo pa tudi hvalisava pričevanja dolenjcev, da so zalogo cvička odnesli s sabo na vis, ker ne gre, da bi človek pil kaj drugega (če je pa cvičk ta nar ta bulš) … no, če katerega koli od njiju ponudiš kakšnemu tujerodnemu pivcu, bo pač pomislil, da tile alpski norci jesih pijejo in da glede na to še kar dobro izgledajo … no, ampak vseeno nikakor ne gre zanikati, da tako eden kot drugi ob pravem trenutku in v pravi obliki lepo sedeta ob krožnik, še posebej če je to jazbečeva teranova penina, ali pa če je poletje in je piknik na botasovem vrtu in je v velikem čebru veliko ledu in vode in v njiju plavajočih flaš martinčičevega konzorcijskega cvička … no, in ker je bil kos kraškega pršuta, ki je v veselem decembru prišel v chefovino, precej obilne sorte, se je po nekaj zaporednih običajnih pršut/kruh/teran kombotih izkazala potreba za vpeljavo kakšne inovacije in/ali nadgradnje … pa je chef zamesil pisan teranov kruh, ki ga je potem pomakal v teranov točRead the rest of this entry »


šus kus

januar 18, 2007

hepi kus kusčeprav snega, mraza, plundre in gajbic na parkiriščih ni, to še ne pomeni, da ni zime … zimo delovni človek prepozna po tem, da gre na šiht ponoči in da mu popoldne, četudi (ali pa ravno zato, ker) je pošten človek, ne rata priti domov pri dnevni svetlobi … in potem je noč in je treba skuhati obrok, ker bo potem pred risanko treba prepričevati deco, naj poje, ker če ne sledi umanjaknje risanke … v takšnih blesavih dnevih potrebujeta pomoč tako hranilec kot hranjenec … prvemu iz omare skoči naproti kus kus, ki je pripravljen kot šus (in je univerzalni okusojemalec, saj se ga da pomešati s čimerkoli – oreščki, suhim in/ali svežim sadjem, sirom, bučkami, špinačo, mesom …), drugemu pa zdizajnirane namirnice, ki omogočajo večerjo narediti bolj zabavno … a je kje kakšen problem? … o, ja, seveda je: takšnega prijaznega smehkota pa je ne smemo pojest, a ne oči? … ja, hm, a da ne? … ja sej je res prijazen … in mi nismo kanibali … hnjm, ti bom prpravu en navadn kus kus, pa bo tale smehko gledal, kako pridno papaš, a je prov? …


inspiracija

januar 17, 2007

kot bi rekel kinky tone: sem mislil, da je batičev sivi pinot 03 dober … pa je še boljši!


vosu bukov

januar 14, 2007

tole bi un kuža od tomindžerija ful pohamzalne vem, kako je z vami, ampak meni so bile pri tomindžeriju vedno najbolj všeč tiste epizode, kjer sta hanna in barbera miši in mački dorisala še psa … butast ampak močan buldog je ponavadi stopil na miškotovo stran in tako uravnotežil dogajanje – očitno morata biti dva, da nadmudrita mačkona … no, in ta tomindžerijev pes je večkrat izkazoval interes za debel in velik kos mesa z belo okroglino na eni strani … chef je kot mulc živel v prepričanju, da gre za debeluhast steak, dandanes pa seveda ve, da gre za to, čemur taljani rečejo osso buco, po domače votla kost … ker gre za kos, ki je v bistvu rezina goveje goleni, seveda z mehkobo steaka nima nič skupnega (razen tega, da je del istega organizma), zatorej je drugačen tudi način priprave … aleks klinec ga je oni dan parkiral pod peko, kar je bila kar pravšnja metoda … z zateglostjo goleni se pač ne gre spopadati s peko na visoki temperaturi, ampak s počasnim dinstanjem pri 150 stopinjah … talijani to ponavadi delajo na paradajzasti osnovi, chef pa se je tokrat navdušil nad receptom delie smith, v katerem osso buco skupaj z belim fižolom in gobami brbota v guinessu … takole gre: Read the rest of this entry »


fifty-fifty

januar 11, 2007

v firbcanju za tujimi vini se chef nadvse rad ustavi pri weindilerskih jodlarjih in tudi na ta način razbija lastne predsodke o severnih sosedih (ki jih sicer nekateri otziji učvrščujejo s svojim vedenjem v krčmah na avstrijsko čeških mejah, pa tudi v vzhodnoslovenskih wienerschnitzel gostinskih postojankah) … wein & co je namreč prav zgledno urejena spletna vinarska štacuna, ponudba vin v srednjem cenovnem razredu je zgledna, opisi vin na sajtu kar držijo (se pravi da niso preveč nahypani), vina ti v dveh dnevih dostavijo tudi pred slovenske duri, ponujajo fletne akcijske oferte, in kar pride prav vsaj enkrat na leto: en primeur bordojce prodajajo tudi na flaše, ne le na kartone … no, chefova metoda kupovanja vin je raziskovalnega tipa in pri tehle štacunarjih dvakrat na leto naroči mešan karton, se pravi šestkrat po dve flaši … po dve pa zato, da eno sproba in potem ve, kaj bo naredil s ta drugo: ali roma v klet na dodatno uležavanje, ali pride na listo priljubljenih (kot recimo genialno češnjast 100% sangiovese solimpia iz posestva panaretta, pa lahkoten, aperitivski in neskončno piten est!est!!est!!! intakonaprej) , ali pa ga nepretenciozno začnemo srebati med južino v četrtek popoldne in ga dokončamo na sredi csi: new york par ur kasneje (kot recimo mulderboschev chardonnay) … od včeraj pa ima zgodba o dveh enakih flašah še en dodaten argument: eno flašo pomerolskega l’enclos haut mazeyres ‘98  smo odprli na silvestrovo in združenih nosov ugotovili, da pluta ni zdržala pritiska časa ter omenjeno steklenico izločili iz prometa … njen par, ki je do včeraj ostal v kleti, pa je preživel in  je čisto simpatičen, zemeljski merlotovec – torej prava reč za žrebičkov zrezek na rukolini stelji …


alter snack

januar 8, 2007

da je nabor ljubljanskih uličnih prigrizkov precej ubornega tipa, je verjetno jasno vsakemu, ki mu je trebuh že kdaj zakrulil sredi bele metropole … avtohtonemu osrednjeslovenskemu pizza bureku se je v zadnjih dveh letih pridružilo približno 17.824 kebabdžinic, ki so še bolj globalizirane kot klovn ronald, saj buzdovane z zmrznjenim mesom skorajda vsi po vrsti dobivajo iz neke mega large nemške radnje, ki odjemalce oskrbi tudi s fotkami največjega kebaba vseh časov, ki so ga skupaj nalimali v taisti radnji … ekspanzivnim turkošvabom je pred par meseci podlegel tudi perzijski ata ali baba iz poljanske ceste, ki je do takrat v izložbici svoje postjanke vsak dan vrtel simpatičen piščančji mini kebabček, ki ga ni bilo za več kot dve, tri kile … poleg kebaba in bureka je uličnemu hodcu na voljo še kakšen pogret podplat pizze, vroči pes, hors in – tega se gre poslužiti samo v res skrajni sili, recimo ko še medliš od lakote, čeprav si zgrizel že podplata obeh superg – črpalkarski sendviči … in kje je tukaj alter snack? porečeš, dragi bralec … i, na čopovi v čopomani, tri kvadratne veliki luknjici pod bigmekom, kjer poleti tenstajo fin gelat pozimi pa grejejo mini kiše, torej quiche,  fletne slane pitice s sirovo/jajčno polnilno bazo in raznimi dodatki … chef je sneknil unega z artičokami in slanino in tistega s špinačo in sušenimi paradajzi … oba sta bila prav fletna in vredna bodisi ponovitve bodisi testiranja ostalih okusov … priporočam za bajdvej, vsekakor pa naj vam izbrani kiš pogrejejo, ker chefici ga zadnjič recimo niso (kar je hecno, ker so ga meni obakrat nahajcali po difoltu … izgleda da sem tolk cool … in chefica tolk hot, hehe) …