Kulinarika 2.0

objavljeno v poletu, 26. aprila … polinkano na dunaju, danes … spremni fotomaterial na voljo tukaj

Sam nisem ravno človek, ki bi se drznil postavljati s svojim poznavanjem novih tehnologij, kaj šele njihovih socialnih analiz, ampak toliko sem pa že pri stvari, da vem, da je že nekaj časa zelo vroča besedna (ali pač številčna) zveza 2.0. Da bi reči prišel do dna, sem se obrnil na enega od simbolov nove dobe interneta, spletno enciklopedijo Wikipedia , ki jo lahko sestavlja kdorkoli. Na hitro povzeto: Wikipedia pravi, da so besedno zvezo web 2.0 prvič uporabili pred tremi leti pri O’Reilly Media in da označuje novo dobo interneta: splet postaja platforma, ki omogoča mnoge uporabniške intervencije kar skozi okno brskalnika. Lažje in hitreje kot kdajkoli prej se gradijo močne, raznolike in številne interesne, socialne in druge mreže uporabnikov spleta. Kontrolirani vsebini klasičnih spletnih mest se nasproti postavljajo morja blogov, posnetkov, fotk in drugih vsebin, ki jih ustvarjamo uporabniki spleta (ha, pišem ustvarjamo, saj sem, kot kaže, tudi sam s škrebljanjem po svojem kulinaričnem blogu del mreže 2.0.)

No in ker se 2.0 sliši neskončno bolj fino kot bednih 1.0, je v zadnjih treh letih s tem označevalcem postalo moderno označevati vse, kar naj bi vsaj od daleč presegalo uveljevljene in poznane oblike stvari. Na slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu je letos tekla beseda o oglaševanju 2.0. Resničnostni šovi so soap opere 2.0. Slovenska nogometna reprezentanca že dolgo ni zmagala z 2.0. In Tomaž Kavčič, kuhar v gostilni Pri Lojzetu v Zemonu nas je oni dan na 1. nepozabnem kulinaričnem večeru revije Vino zabrisal po tleh s svojo kuharijo, ki jo lahko v luči zgoraj zapisanega poimenujem kar z besedami iz naslova: kulinarika 2.0. Nadaljujte z branjem

siva pot

včeraj je nekdo prišel semle, ker je v iskalnik vtipkal naslednji niz črk: vina gorenjske …  global warming dela, ni kaj … na voglu bodo namesto smučarije nasadi cabernet sauvignona, na obrežja save bohinjke bomo hodili na trgatev renskega rizlinga, na kredarico pa ne bomo več nosili šnopca v ruzaku, saj bo pod triglavskim domom lepo urejena vinoteka z vini okoliških vinarjev … na zdravje, ejga!

pir – suvenir

 

pjetra in kolomba sta fejst, leva s kostanjem, desna z žbunjem

korzika je fajn … od tem se da odnest marsikakšen fletn suvenir … recimo tauh pogled na velike in nič hudega sluteče kirnje in barakude … ali pa čohanje ob pikih milijarde komarjev, ki vsak večer večerjajo na tistih, ki si drznejo večerjati na terasah vrh porto vecchia … ker so si k neodvisnosti nagnjeni korziški otroci od matere francije izgovorili, da lahko za vse, kar pridelajo in prodajo na otoku, plačujejo skorajda nič davščin, so se močno posvetili predsem prehrambenim artiklom … mrjasce, ki se podijo po makiji pridno meljejo v paštete in klobase, lepše kose – prate, pršute, vrat – pa sušijo … ovce in koze raje molzejo kot koljejo, zato se splača v usta dajati korziški sir, bodisi kar direkt, bodisi zamešan v super simpl biskvit, krščen za fiadone … kostanjereje je zdaj precej manj kot včasih, ampak kljub temu zna korzika biti eno boljših mest za nabavljanje kostanjeve moke in drugih kostanjevih derivatov … to, da tam raste vino (ki sicer ni neka perlica med vini, akoravno polnitev vinarije toraccia ne gre spregledovati), ni neka posebnost, ampak pivo, ki ga varijo korzičani je pa majka! … po tleh te – zaradi super okusa, ne zaradi alkota – zabrišeta tako rdečkasta pietra, ki jo med fermentacijo slada oplemenitijo s kostanjem, kot bela, nefiltrirana colomba, v katero med varjenjem namakajo zelišča iz makije – mirto, brinje in gozdne jagode … chefovim brbončicam se je sicer še bolj kot omenjena produkta pivovarne pietra (ki je, pazi to, par let nazaj na trg lansirala tudi malo preveč sladkast viski) priljubila bela torra, ker je še za kanček bolj aromatizirana … ampak ker je dan našega povratka nismo ujagali v nobeni štacuni, je domov poromalo zgolj nekaj limenk pitre in colombe … zadnji dve sta storili konec ta teden, ker je dnu limenke pisalo 04/2007 … se pravi da bo kayserja treba kmalu spet usmeriti proti jugozahodu … razen, če ne gre na korziško med prvomajskimi že kdo od vas … za pošteno menjavo ponujam original sacherco

sezona!

peresniki, ki pišejo pomladno zgodovinojuhej, šopi lepo raščenih zelenih špargljev se že množijo po tržničnih štantih, tako da so že začeli izgubljati na ceni in pridobivati na okusu … sezonski špic bo sicer čez kakšen mesec, ampak tudi z danes kupljenimi zelenci ne bose užgali mimo … pravoverci seveda prisegajo na šumsko raščene divje šparglje (da še malo zatežim z loiseaujem: svojega računovodjo in finančnega svetovalca je najel med kosilom in sicer šele takrat, ko je – na loiseaujevo odobravajoče presenečenje – med ostalo na žuljen narezano zelenjavo idnetificiral divje šparglje), ampak s tankuhastimi divjaki se da narest fritaja in kakšna simpl prikuhica, za juhe in kremaste omake pa je že bolje poseči po korpulentnejših gojenih sorodnikih … prodajalci fensi posodja sicer zelo radi mahajo naokrog z dizajnerskimi pisrci za kuhanje špargljev v pokončnem stanju, ampak ne gre da bi človek preveč maril za to, saj se štrclji prav lepo skuhajo tudi v navadni posodi, ali se celo kar brez kuhanja sotirajo na maslu, pa je … chefu je turi prišlo v navado, da zelenjake olupi od frizure navzdol in iz olupkov nakuha dišečo osnovo, s katero potem plemenito zaliva špergljeve župe in omake … eno tako kremno sveto hitrostno preproščino je oni dan zamešal v peresnike … takole je bilo: Nadaljujte z branjem

gašper

čarmanov gašper je doma v retečah pri škofji loki … kljub poreklu ga vino zanima veliko bolj kot močeradovec … je sommelier, precej aktiven v ljubljanski sommelierski sekciji, hodi pa tudi v šolo … in to v london, na wset, samostojno pa podjetnikuje kot svetovalec in gazda (ter vse ostalo) spletne vinske trgovine e-vino … ker je lani skupaj z aleksom simčičem sfural prvi dve mešanici pod svojim imenom bi ga lahko oblepili tudi z besedami prvi? slovenski negociant … ima tudi načrt postaviti vinski center z barom, trgovino in kletjo, v kateri bi ljudstvo lahko najemalo police za staranje svojih vin (trenutno išče zemljišče … če kdo za kaj primernega ve, naj se oglasi) … ko sem z njim zadnjič (po izjemni kranjski klobasi na mariniranem kislem zelju in še bolj izjemnem belem trebežu 2002 daria prinčiča v matični krčmi rodbine čarman pri danilu) klepetal o vinskih kartah, mi je na misel prišlo še celo brdo vprašanj, ki niso sodila v koncept tistega članka, bi pa bilo kar škoda, če mu jih ne bi zastavil … zato sem mu jih … tole je povedal:

Katere tri lastnosti so najpomembnejše, če hočeš postati sommelier?
Vztrajnost, dober spomin in ogromno volje…

Ali obstaja kakšna bližnjica?
Bližnjic ni. Tudi če prebereš vso literaturo, v kolikor ne poskusiš, ni dovolj. Tudi knjige nikoli ne dajo toliko kot pokrajina, posest in vina sama.

Ali pišeš beležke o vseh vinih, ki jih poskusiš, ali uporabljaš kakšen drug sistem?
Pišem, vendar žal ne vedno in ne dovolj podrobno. Če bi bil bolj redoljuben bi bil arhiv dosti bolj pregleden.

Katere stvari pa zapišeš v beležko?
Trenutni vtis, ki ga vino naredi. Tok misli. Ceno seveda in mojo oceno razmerja cene glede na kvaliteto, kar se mi zdi najpomembnejše.

Koliko različnih vin si poskusil v zadnjem letu?
Uf, mislim da krepko preko tisoč….samo v šoli v Londonu jih je bilo preko 300.

Je bilo med njimi kakšno odkritje leta?
Najbolj mi je ostal v spominu suhi D`Yquem, imenovan preprosto Y. Čista perfekcija. Nepopisno.

Ali raje piješ eno dobro vino večkrat, ali raje iščeš nova vina?
Vedno si želim odkrivati in to je najbolje početi na sejmih in pri obisku vinskih dežel. Ko sem doma si zaželim določenega vina in ravno tisto potem odprem. Enako je v restavracijah. Izberem si steklenico in ob njej uživam, pardon uživava.

Katero vino bi priporočil h kuhani govedini in restanmu krompirju?
Modra frankinja, bela etiketa Šturm.

Najbolj food friendly slovensko vino je?
Malvazija.

Katero vino ima najboljši price/performans ratio?
Rdeče.si, Edi Simčič – izbor Gašper Čarman.

Koliko je največ, kar si pripravljen odšteti za flašo vina?
Ni meje, vse je odvisno od finačnih zmožnosti. Če bi imel stanje na računu kot Abramovič, mi ne uide nobena, naj si bo še tako redka steklenica na tem planetu. Najdražje vino ki sem ga pil je bil Montrachet 1996 Domaine de La Romanee – Conti, pred dnevi sem ga na neki vinski karti videl za 4.000€.

Koliko je vrednost povprečnega nakupa na e-vino.si?
Nekje med 200 in 300€. Za mene presenetljivo visoko, saj sem imel, ko sem začenjal v mislih naročila okrog 50€.

In koliko je bila vrednost najvišjega?
Privat kupec za potrebe svoje vinske kleti 6.500€, podjetje pred novim letom 12.800€.

Ali imajo slovenski vinarji šanso, da resno zaharajo po vinskem svetu?
Definitivno. Takoj ko bomo rekli bobu bob. Ti si zaslužiš da o tebi piše Decanter, ti pa, da si na polici v supermarketu.

S kakšnimi vini?
Prvi z velikimi – po moji oceni belimi, drugi z čistimi tradicionalnimi vini. Drugi predvsem brez napak, ki so pri nas dostikrat problem. Pri prvih je problem kontinuiteta.

Ali te kaj boli srce, ko na degustacijah pljuvaš vino iz ust?
Ne, saj sem edino na takšen način zmožen poskusiti 60 in več vzorcev. Tudi če izpljunem dobim celotno sporočilo.

Koliko % vin iz svoje vinoteke bi identificiral na slepem testiranju?
Po izkušnjah, ko sva z kolegico Dijano to počela v gostilni, sem uspešno identificiral med 80 in 90% vin.

Decanter ali Wine Spectator?
Decanter brez dvoma. Komaj čakam da pride, WS me je malce razočaral.

Robert Parker ali Hugh Johnson?
Nobeden od njiju.

Kdo pa potem, če nobeden od njiju?
Po pravici povedano sploh še nisem odprl Parkerja, Hugha berem poredko. Prelistam vse: Gambero, Duemilla vini, Tom Stevenson, vendar tem ocenam ne dajem neke teže. Zame je bistveno kaj mi sporočijo moji prijatelji iz vinskega sveta, vinarji za katere vem da dosti kupijo in probaj in na koncu seveda kaj mi povedo moja usta. Ni vina ki ga prodajam, da ga ne bi prej poizkusil. .

Stari ali novi svet?
Hm, verjetno stari, čeravno ima novi določena fanatastičan presenečenja. Od 15. marca tudi na eVino.si.

Visoki alkoholi, ekstrakt, moč ali lahkotnost, elegenca, pitnost?
Lahkotnost, eleganca in pitnost. Pri vinu velja pravilo manj je več. Elegance ne more nadomestiti ničesar na svetu.

Kaj bi povedal ljubiteljskemu pivcu vin, če bi mu lahko dal en sam nasvet?
Drink, drink, drink,…v zmernih količinah seveda. Le na takšen način lahko resnično spoznaš vino in če najde dobro vino – kupi. Jutri ga lahko ne bo več. Za konec pa: življenje je prekratko da bi pili slaba vina.