naslednje štiri tedne bom s svojimi pisarijami poleg vas utrujal še obiskovalce spletnega doma kluba uživajmo zdravo … .. šlo bo za sedemdelno nanizanko, ki jo – a smo konceptualisti al nismo? – želim zašiliti z repom in glavo … v duhu webanja 2.0 sem v prvem zapisu bralstvu ponudil, da izmed treh ponujenih tem do nedelje zvečer izbere eno … pa ako ti nije mrzko, uleti kaj mimo, vrzi uč ali oba in se pofočkaj …
naj ostena vspominjeno, da je imel pokojni novi mož pavel poleg lepih oči, igralskega talenta, doc-hudsonovega glasu, drugokolenske vloge v sladkih sanjah, tudi dober gušt in radodarno srce … leta 1982 je ustanovil firmo newman’s own, ki je sprva producirala solatne polivke, vse dobičke po obračunanih davkih pa je nakazovala v dobrodelne namene … solatnim polivkam so sledile omake za pašte in steake, salse, brezalkoholne pijačke, leta 1993 pa tudi nova linija newman’s own organics: the second generation …
celotna linija izdelkov je od takrat naprej brez umetnih dodatkov in konzervansov, v dobrodelno kaso pa se je do leta 1999 nateklo (in izteklo) več kot 100 milijonov dolarjev … stari pavel je do konca sodeloval s firmo: bil njen spokesperson, pisec oglasov, preizkuševalec receptov … za new york times je menda dejal takole: If we stop having fun, we’re closing up shop. … naj gruva dalje v večnih loviščih …
v zadnjih dveh tednih se je chef (poleg visenja v mreži, branja avtobiografije keitha floyda, listanja corse-matin, srebanja ohlajene torre, operiranja na dveh plinskih brnerjih, pometanja šotora, plavalnih in kahličnih lekcij podmladku, jutranjega šetkanja med jahtami u portivecchju, poslušanja i muvrinov in ostalih krziških kampističkih aktivnosti) držal tudi slogana mistrdžirlota: potujem po svetu in iščem najboljše za vas … na korziki sem našel, kupil in zapakiral tole:
v prvi vrsti, z leve: staran, nepasteriziran kozji sir; direkt od kmeta kupljen blag (čeprav ne izgleda) ovčji sir – brebis in nepasteriziran ovčji sir z rumeno plesnijo
druga vrsta, z leve: zavojček sušene makije za mesne jedi; sušen lonzu (prata) & coppa (vrat), oba kupljena direkt od mladega in postavnega kmeta, ki se ga ni razumelo čisto, ama čisto nič in to v nobenem jeziku; figatellu (klobasa iz svinjskih jeter); salsiccia (suha salama iz prosto po svetu lutajučih in kostanj ter žir jedočih korziških pujsov); sanglier (salama iz merjasca); anetu (suha salama s 70% oslovskega mesa) in domača račja pašteta s pomarančo
tretja vrsta, z leve: trio terin (ena s svinjskimi jetri, druga z mrjascom, tretja s kostanji, vse pa s šnopcom); tapenada iz črnih oliv, ročno mleta kostanjeva moka in mini muffini iz kostanjeve moke
zadnja vrsta, z leve: colomba in pietra (rednim bralcem že poznani od lanske pomladi), pa zaloga stisnjencev domačije torraciaiz leccija (pikantno, a ne pregrenko olivno olje, belo, rose in krona ponudbe, oriu reserve de torraccia 2004); sladki muškat iz korziške špice ter casanis (kar bi po koziško lahko pomenilo domačnik), korziški pastis iz bastie
poleg domov prinešene robe pa v malih sivih celicah ostajajo trajne zabeležke o izjemnih pekarsko slaščičarskih vragolijah gospoda mallarinija in sinov, ki so nam z vsemi sortami artisanalnih kruhov polepšali jutra, s torticami in biskvitki pa posladkali večere … v pozabo pa nikoli in nikdar ne morejo in ne bodo šle niti vrhunsko popedenane mesnine (na čelu z mariniranimi kotleti in uležanimi faux-fillet-de-boeufi) mallarinijevih neimenovanih mesarskih sosedov … pa by stara-baba-škrbasta na roko nahlobljen temno rdeč pršut, pa ghjacci casani, pa … vtisov je ogromno, verjetno bodo semle še kapljali, bottom line pa se brez dvoma glasi: če bom v naslednjem življenju prasc ali merjesc hočem bit doma na korziki … tam tovrstno živad namreč nadvse kvalitetno rispektajo in temu primerno redijo & obdelujejo …
za slovo od globokoglasnega chefa, eksperta za slane čokoladne kuglice, si oglejmo simpatično vizualiziran recept za njegov signature dish:
naj še naprej gruva v scientoloških nebesih, meni pa bo za spomin nanj ostala modra rokavica-prijemalka z njegovim by chefica narisanim portretom, kljub trenutnemu embargu na kupovanje novih kuharskih knjig pa se mi zdi, da bi tale isaacova o kuhariji z dušo in srcem že iz sentimentalnih razlogov sodila v chefovinsko zbirko …
hja, ni kaj, leta naredijo svoje, v zameno za izpadanje sivih las pa nam ponujajo obletnice in s tem razlog za festanje … sicer samo enkrat na leto, ampak podarjeni priliki za veselico se ne gleda v zobe oziroma na pogostost … 28. junija 2006 sem prvič potipkal tukajbložno tastaturo in lani ob prvem okroglem jubileju razpisal veliko tradicionalno nagradno igro … zgodovina poroča, da je na slavnostnem žrebanju imel blazno ogromno srečo kamenko, ki je nagrado potem dejansko tudi pokonzumiral … ker je ime lanskega gejma vsebovalo tudi besedo tradicionalno, nimam druge izbire, kot da tudi letos razpišem
VELIKO
TRADICIONALNO
PRAZNOVALNO
NAGRADNO
IGRO
nagrada je ista kot lani: večerja za dva v chefovini! … tudi pravila so podobna kot lani, le da kontestantom omogočajo večjo stopnjo osebne svobode … takole je: v komentar k temule zapisu ali na napo@kruhinvino.com napiši svoje ime, hvalnico kruhu in vinu ter ključno besedo po lastni izbiri, ki bo služila za rdečo nit/koncept nagradne večerje … primer: sem janez novak, kruh in vino sta dbest, ključna beseda je aufbix … (in potem bova s chefico pripravila večerjo, katere rdeča nit/koncept bo beseda aufbix – verjetno bomo cel večer rožljali z noži in jedli klobase, saj veš, kako gre: aufbix!-noževun!-črevenaplot!-porkamadona!) …
naj za zaključek povem, da je omenjena večerja kamenkotu zelo spremenila življenje … ustanovil je svoje podjetje, ga deset mesecev za tem povezal s skupino mayer mccann in ob tem postal izvršni direktor grupe … tako da bodite pripravljeni, da se vam bodo po obisku chefovine začele dogajati ultra fine stvari … prav zato tole nagradno igro zadržite zase in zanjo ne povejte nikomur sploh … manj kot vas bo sodelovalo, večje šanse imate za uspeh! … gud lak!
aja, še deadline: prijave sprejemamo do 5. julija 2008 do polnoči …
pred petimi leti smo vročinsko gagali že krepko sredi maja in nato še cel junij in julij in nasploh … kako to vemo? … hja, osnovna družinska celica se je prav takrat razširila na tretjega člana, ki pravzparav ni tako radikalno zamenjal življenjskega okolja, kot je to v navadi … chefičino notranjost, segreto na 36.5 stopinj je zamenjal z ljubljanskim ozračjem, segretim na 37 … tle nekje smo, ane … no, prav na minichefov rojstni dan je letos termometer zlezel do bornih 18 stopinj, medtem ko se je z neba zlilo ravno toliko vode, da ni mogel stestirati svojega novega superlisjaškega bicikla … da ni bilo slabe volje, so poskrbeli vrtčevska lazanja in sladoled, chefičini špageti bolonjez in rustikina malinova torta – same minichefu všečne reči, ane … radi spleta okoliščin in datumov smo družinsko festanje letos morali cepiti na dva konca … prvega smo z babi in dedijem zakoličili v robanovem kotu na turistični kmetiji govc s hrustljavim domačim kruhom, pomazanim z maslom in pašteto ter obloženim s solznim savinjskim želodcem in rahlo dimljenim sušenim vratom ter pospremljenim s krepko domačo skuto … nadalje so bili z nami še eht goveja župa, dušena govedina po lovsko s sirovimi štruklji in brusnično marmelado, pohana piška, žlinkrofi, polnjena telečja prsa, v pečici pečen krompir, solata z bučnim oljem in fletna odprta modra frankinja … vsega malo, ravno fino za odpet eno luknjo na pasu … in seveda vrhunsko, celo po za kmetsko hrano specializiranem ilovarju … aja, torto z motivom strele mcqueena smo prinesli s seboj … drugega pa smo naredili doma, za pramamo pa nano pa dedota … pa za slavljenca samega, se razume … začeli smo stoje, s paradižniki, napolnjenimi z ovčjo sirarsko skuto in sladko smetano (no foto, but very good), potem pa za mizo s štirimi rihticami:
[rockyou id=115954296&w=426&h=320]
v grlo smo vlivali oummejt ledeni čaj (ta stari z dodatkom ruma), zlato radgonsko še iz poročnih časov, the legendary batičev chardonnay 99 in a+ rdeče 01 … delitev dela je potekala po ustaljenem vzorcu, tako da lahko za kreme in kidney-mushroom pie aplavdirate chefici, od mene pa tokrat dobite recept za nemško torto, mojo prvo torto ever … Nadaljujte z branjem
kruh & vino 
