pojedinski pisker

joško z doživljenjsko mesečno rento je mogoče res najboljši prijatelj svojega šank omizja in kakšen bernardinec s sodčkom ruma zagotovo zmore to postati vsaj za čas trajanja vsebine sodčka … ampak ko je treba z nič ali mikromalo dela lepo spečt celega piliča ali patko, kakšno svinjsko kračo, kremenatle ali kakšen drug izsušitvam podvržen kos mesovja, postane najboljši chefov prijatelj glinen germanski pisker s pokrovom, uradno schlemmertopf, ljubkovalno pa tudi šlemčo poimenovan … skovanka, ki je obenem titula tegale zapisa, je nastala danes, ko smo s pomočjo sodobnih prevajalskih tehnologij izvedeli, da schlemm v germanščini pomeno pojedina … to da je topf nekaj piskru podobnega, pa je chefa že v gimnazijskih (ok, naravoslovno-matematično tehničnih) letih naučila že frau domijan (ki je k prehransko lingvistični izobrazbi prispevala tudi one linerje tipa “ajne forele blau mit citrone und zalckartofeln dacu” ali “halbes henhen mit pomfrit”) … sicer pa je šlemi (predvsem originalna, neglazirana verzija) precej nazehtevna domača žival: paziti moraš, da ga ne pomivaš z detergentom, pred uporabo v oba dela za četrt ure natoči vodo in hladnega ne dajaj v razbeljeno pečico, pa bo dolgo živel in ti dobro služil, na smrtni postelji pa ga boš lahko slovesno predal naslednji generaciji … da pa ne bomo samo o teoriji: chef je izmed včerajšnjega tovora v njem danes spekel celega piščancaNadaljujte z branjem

tovorna mula

chef (levo) v čb tehnikiv zgoraj napisanem naslovu bi lahko kdo, ki je danes med 9.15 in 10.00 videl chefa pohajati po tržnici poimenoval prav videnega in njegove bisage … ni kaj, bejbe so v hiši in mlekarne potrebujejo za začetek obratovanja mir, počitek in dobro košto … za pripravo slednje pa ni na voljo obilica časa, ker je treba vmes postoriti še marsikaj … chef je na hitro splaniral tridnevni jedilnik in se na roparskem pohodu po tržnici opremil z dvema luštnima salpama, za celopek godnim celim pilićem, tremi debelimi steaki od rostbifa, ovčjim, kozjim in navadnim jogurtom, dimljeno sirarko, mladim slanim kozjim in dvema starejšima kravjima siroma, kislo smetano, kislim mlekom, mlinci, bučkami, paradajzom, rukolo, korenjem, zeljem, čebulo, česnom, jabolki, breskvami, marelicami in rabarbaro … peteršilj je pozabil, kifeljčarja pa je imel že doma … in ker se danes ravno začenja šolsko leto, vam dam domačo nalogo: no, kaj bi iz naštetih sestavin skuhal ti, če upotevaš, da moraš pripraviti tri kosila in da so mlečni izdelki namenjeni uporabi na daljši rok, zato naj jih večina ostane v hladilniku?

home alone

kadar je chef sam doma, nastopi priložnost, da samemu sebi nakuha kaj takega, nad čimer bi ostali člani skupnega gospodinjstva vihali nosove … za vkuhavanje žolce in pedenanje vampov danes sicer ni bilo časa, ampak priprave za zapitek komaj rojene mične gospodične so kljub temu vsebovale tudi obložitev želodca z relativno krepko košto, ki bo zdržala neenakopraven boj s črnimi češkimi kozliNadaljujte z branjem

domaćice

če še niste gledali enoipolurne stand-up pišurije raw od eddieja murphya, ta manko nujno nadoknadite ob prvi priliki, ki se vam ponudi … model v dobesedno bleščeči zelo eighties obleki na popolnoma praznem odru uprizori za dva dni bolečih prepon huronske smejurije … ena hujših anekdot je tudi ona o mama’s burgerju, v kateri mati malemu edotu namesto mc donald’sovega spedena domači, mama’s burger – med dve rezini kruha za toast zadega mastno kepo z jajci in sirom zmešanega faširanca, doda popečeno zeleno papriko in čebulo in s to godljo pošlje mulca na ulico, naravnost med pizdunske frende, ki seveda žvečijo umetelne standardizirane sezamovke s polpetki, solatko, paradajzkom in omakco in se ne morejo odločiti iz česa naj si bolj aktivno delajo norca: iz edota ali tistega, kar ta drži v rokah … chef seveda ne podpira mučenja otrok s takimi mamaburger nebulozami, ampak kljub temu močno preferira domačo nad industrijsko prehransko produkcijo … že na primeru sladoledov smo ugotovili, da števec e-jev hitro prebije tolerančni plafon, podobno pa se zgodi, če človeku zadiši ena taka ajnfoh reč, kot je dženovski pesto … v štacuni se razgleda po polici z omakcami in še najbolj mu je všeč tisti, ki se samoreklamira z napisom basilico fresco … ostale sestavine so skrite v rubriki small print: sončnično olje, krompir, glukozni sirup, anacardio (sadež mahagonija), trdi sir za ribanje, trdi ovčji sir, jedilna sol, pinjole, ekstra deviško oljčno olje (1,5%), mlečna kislina, česen … se pravi da bomo šli raje po domače! … sašo ga zašiba kar v mikser, chef pa, ki izhaja iz delavske familije, ga raje manualno nažiga v možnarju in se potem baha naokrog z žuljavo roko … Nadaljujte z branjem

kanibalizem (družinski)

no, tisto reč s telečjim jezikom je špiker v chefu že prežvečil in preživel, ampak te dni je njegovo profesionalno oko zapazilo grd obcestni plakat, s tremi grdimi črtami, ki naj bi bile slovenska zastava in velikim napisom “anton” … hm, je mar chefov oče začel predvolilno kampanjo? … in če da, zakaj ni za komunikacijsko podporo najel svojega sina? … ali vsaj nekoga, ki je imel likovno vzgojo več kot mu … ob počasnejši vožnji mimo naslednjega antonističnega giganta je chef uspel prebrati še “slovensko sveže meso” in nato še ihanski www … ježeš marija, ne samo da jih je nategnil kvazi dizajner, še bolj so se pustili našponati nekemu možganu, ki se mu zdi blazno fino, da se ihanska svinjina imenuje tako kot 24.711 slovencev: … o, gospa, kako ste kej? – v redu, v redu, kr gre? – no, super, kaj pa mož? – hja, tone je bil ker v redu, dokler ni pršu mesar iz ihana, pa mu je levo nogo odrezal, bojda bo za pršut, ker je velik teku, pa je mel fajn mišice pa nič masti – ??? in pazite še tole utemeljitev imena, citiram: idejo za ime blagovne znamke smo povzeli po svetem antonu, znanemu zavetniku in priprošnjiku, ki svoj god praznuje 17. februarja …konec citata … je sploh potreben komentar? … če ja, ga kar prbodem: farmerji!

povračilni ukrep

nedeljsko jutro so nam pokvarili basile, belinelli, michelori in ostali taljanski snajperji … chef se je odločil izvesti ostre povračilne ukrepe … ampak kako lahko miroljuben in lepo vzgojen človek v zavetju svoje hiše sploh pokaže resno neodobravanje italijanskih potez, na da bi pri tem prizadel samega sebe? … mar naj ročno polomi rebra trem paketom špagetov? … populi in besno potepta vse jedva vkup spravljene sadike bazilike? … v kanal izlije vse brunelote, chiantije, fianote in proseccote? … prežveči in nazaj na sonce izpljune posušene pomodore? … nope, maščevanje bo sladko! … italjanom bomo vrnili sladko za grenko! … skuhali in pojedli bomo smetano! … pa da vidimo, kdo se bo na koncu najbolj sladko smejal! Nadaljujte z branjem

montifikacija

to, da na chefovskem organizmu rada zraste kakšna kila preveč, je rednim bralcem in osebnim poznavalcem že znano dejstvo … po izkušnjah pogosto hirajoče matere in lastnem zgodovinskem spominu, se zdi chefu zmanjševanje veličine svojega lika – jasno da fizične in nikakor ne mentalne – po dognanjih francoskega pametnjakoviča še najbolj humano in gastronomsko sprejemljivo, sploh ker po novem celo pivo ni sataniziran produkt (milejši ukrepi pa seveda ne veljajo za krompir, pice, petrolove sendviče, testenine s sočnimi mastnimi omakami, bel riž in belo moko, štrudle, torte in ostale testene sladkarije …) … nu, kakorkoli že, chefu gre zaenkrat dobro, ni lačen, ni žejen in zato tudi ni siten … omejitve, ki jih je zakoličil francozar včasih celo sprovocirajo kakšno hecno montifikacijo, kakor se v naši hiši po novem znanstevno-ljubkovalno reče za mršavljenje prilagojenim obrokom … montificirana lazanja, na primer … Nadaljujte z branjem