kaj šele za gašenje olja … dobro je vedeti:
ko se ti v življenje in v bajto naseli otročad, se tudi sam nehote vrneš nazaj na pota starih štorij in superherojev ranih let … modernim zverjaščkom, strahcem, nodijem in kravicam katkam se v takšni ali drugačni obliki pridružujejo žogice nogice, mojce pokrajculje, sapramiške in zvezdice zaspanke … stari domišljijski heroeši se pri mulariji začuda kar dobro držijo, verjetno tudi po zaslugi ilustracijskega in avdio apdejtanja … to slednje je za nas starše včasih še kar riski biznis, saj nam v ušesih in očesih še vedno ostajajo stare verzije naših domišljijskih junakov … nova zvočna verzije žogice nogice mi je recimo čisto mimo, saj ji absolutno manjka aleksander valič na liku dedka, pa tudi mojca pokrajculja ni tako carska, kot je bila … zanimivo je tudi, da spremembe v predstavitivi pravljice lahko privedejo tudi do spremembe pogleda na junake … recimo: v old-school kasetni verziji zvezdice zaspanke mi je bil daleč največji car boter mesec, ki ga je umikrofonil nace simončič in je bil tak sitnoben, prikupno zmeden in cepetav poslovodja … v novi tiskani verziji zaspanke pa je zaradi ilustracij gorazda vahna največji frajer komet repatec, ki je tak naspidiran motorističen frizurast frajer … boter mesec je sicer kul, ampak je malo preveč jože mencinger, da bi lahko šel ob bok džonibravostemu frajerju od repatca … seveda pa repatec ni ni edini rep-, ki je frajer … za varjenje krepkega, mesnatega, gostega, močnega stewa namreč ni boljšega kosa, kot je volovski rep:
ker je rep poln vezivnega tkiva ga je v svrho optimiziranja končnega rezultata treba pajsati mirno, dostojanstveno in dolgo … v vsakem primeru pa ga je pred pripravo fino za dve/tri urce namakati v slani raztopini, da se malo razmehča … sledeč recepturi v nadaljevanju se boš ob koncu odločil kaj boš jedel: krepko porcijo ust-mokreče sočne govedine v omaki ali čvrst in aromatičen piece govedine v aspiku … če se ne moreš odločiti, lahko imaš oboje, vsekakor pa bi bila napaka, če ne bi dal šanse nobeni od opcij: Nadaljujte z branjem
pravkar sem si – v kratkem, med nekaj zaporednih šestnajsturnih delavnikov ukleščenem leru – v počastitev prispetja na nov življenjski mejnik zvaril samocrkljajoči energetski napitek za nove življenjske podvige:
v življenju so pač trenutki, ko ne gre brez penaste, svilnate, dišeče, vroče čokolade … aber: če se imate radi, ne nasedajte cenenim ponaredkom … zase samo najboljše:
ko se je razvedelo, da je naj-majstr ubesedovanja lucidnih misli vihtel tudi kuhalnico in avanture o tem popisal v, kot se zdaj zdi, samoironično naslovljeni kuharski knjigi mrtvih, mi je zaigralo srce in z velikim veseljem sem bral guštajoče pred-ogledne anekdote & recepte v mladini … knjigo sem potem zaradikdovečesa pozabil naročiti … danes sem to napako popravil in se že veselim žmohtnih večerov & kuhinjskih eksperimentov z duhom duhovitega bradača … fejst dedec je bil in res je, kot je v smsu vzdihnil dedo, ko ga je doletela slaba novica: :-(( no, to pa ni blo nujno …
tukaj v sloveniji je skoraj zmeraj kreg … ponavadi se nažigamo po dveh frontah: partizani in domobranci … če se komu da prebijat čez web forume bo na številnih mestih opazil, da zmoremo prav vsako debato pripeljati na partizane in domobrane … v političnih debatah je to še nekako razumljivo, čeprav nesprejemljivo in dosadno … ampak pri nas gre vse po tej špuri … košarka? ni problema: to je vse banda komunistična zafurala, sponzorstvo smelta je bilo samo pranje denarja iz umazanih komunajzarskih biznisov v neuvrščenih državah : kaj boš ti domobranc, ti bi itak najrajš, da bi bila olimpija itljanski klub, a? … olimpia lubiana?! … še premal smo vas postrelil … in tako naprej, brez problema, samo določite temo in čez pet, šest replik smo že sredi druge svetovne vojne … morebiti bi namesto proslav in pogajalskih miz raje pripravili mizo za narodno južino, na kateri bi državljanom postregli s takoleuravnoteženo župo narodne enotnosti:
evo, imamo vse: belino gomolja zelene za ta bele in rdečino slanino za ta rdeče, zdravo zelenjavo za vegije in sočen špehek za mesojede, krepko kremavost za zimske zaspance in svežino jabolk za vitalne migetalkarje … all we are saying is give soup a chance … za trenutek naj vsak pozabi na svoje principe, zakoplje zamere in odloži skrbi, ter se z žlico zapodi v krožnik kremne juhe iz zelene s hrustljavo slanino in jabolki … takole dajmo: Nadaljujte z branjem
anča banča pomaranča v prvi klopici sedi, pa na seb’ ima nalepko, ki se ji vsak smeji:
no, narkotiki agrumi res niso, ampak trenutno so v svoji super sočni in dišeči sezoni, zato se splača planiti po njih in si z njih dišečim sokovjem napolniti vitaminov željne organizme … pri čemer pa se ni dobro vedno zanašati na preverjene metode lupljenja, krhljanja, četrkanja in prešanja v sok, temveč vzeti v obzir tudi dejstvo, da se vesele sočnice prav lepo obnašajo tudi po toplotni obdelavi … oni dan smo tako enkrat obrnili sliko in sta dedo in nana prišla sedet za našo mizo … rdeča nit nedeljskega kosila ni bila rdeča, ampak oranžna: v prav vsako stvar je bil namreč vtaknjek kakšen agrum … da smo lažje čakali, je faličnjak namlel super smoothie iz banane, kivija, frišno stisnjenega pomarančnega in na tržnici uplenjenega jabolčnega soka … koj za tem je bilo treba presekat in sicer z zadnjimi kapljami klanškovega iz koncentrata rdečih pomaranč destiliranega šnopca … potem pa je bilo treba že pognati tudi mlevske stroje, po domače zobovje, ki je v precep vzelo toastke, ročno nahlobljene rezine dimljenega norveškega lososa in chefičino maslo, odišavljeno z limonino in pomarančno lupinico in sesekljanim peterešiljem … je pravi hec, kako malo ostrganega agrumja maslu vdihne veliko karakterja in svežine … srebalni aparat je za zraven mlaskal ob super cavi,
ki jo na haciendi juve y camps varijo zgolj iz prostotekočega mošta, potrudijo pa se tudi tako, da na vsako flašo naškrebljajo njen i-d … še enega mega kombota smo bili deležni in sicer se je batičev macerirani in zato lepo rožnatolični sivi pinot 2003 sijajno sestavil z mariniranimi račjimi prsmi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo, njegov pet let starejši in nemacerirani, torej beli, brat pa je trdno držal štango brancinovemu fileju z mandarinami in v pomarančnem soku glaziranemu korenju … za finale smo iz pečice izvlekli še klafutis z mandarinami, iz hladilnika pa kozjaški hruškov mošt … nismo zelo trpeli (razen dedota, ki se radi mršavljenja malo pritegoval od ust) in prav lepo smo se imeli, zato bom v zgodovinski spomin poslal še recepturo za toplo/hladno predjed, alzo za že zgoraj omenjene marinirane račje prsi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo … Nadaljujte z branjem
kruh & vino 
