andrej je zadnjič v enem komentarju nekaj delal zmrdo čez čevape in ajvar in kibical na objavo kakšne pikniške finte … heh, drejc, edina finta je v tem, da je (v  tem primeru pa res) treba poslušat jerovška in ostale zborovske pevce in se malo sprostit … ostaniva pri mletem mesu in omakah … namesto čevapov se lahko najprej zavihtiva na ameriško stran kulinarike in napiknikirava burgerje … se reče, da iz faširaneg delava najprej kugle, potem pa iz njih relativno debele polpete, ki jih na precej vročih rešetkah paliva od ene in druge strani … če cvikaš, da bodo začeli padat narazen, v maso zamešaj kakšno jajce, pa si na varni strani … da bo veselica bolj pestra, pri mesarju ne bova vzela zgolj klasične polkrave-polpujsa mešanice, ampak posebej govedino, posebej jagnjetino, posebej svinjino (ta zadnjo je trebe prepečt skoz in skoz, kravo in ovco pa raje ne) … v maso lahko dava čebulo (al pa ne), česen (al pa ne), dišavnice (al pa ne) … hec je, če v sredo ali četrtek polpeta stlačiva kakšen košček mehkega sira (mozarella cheeza!), ki se bo med peko stopil in formiral inside out cheese burger … skratka burgerji so lahko kar hec, še posebej če se bova s ketne spuščala še pri kruhih in prilogah … ampak poskusiva raje še z obratom na bližnji vzhod … kofte bova naredila iz mlete jagnjetine, ki jo bova začinila z radodarno dozo soli, popra, sesekljane mete, pereršilja in naribane limonine lupine … potem pa narolava dolge čevape, ki jih natakneva na palčke za ražnjiče in lepo na izi spečeva … za zraven potrebujeva predvsem palični mešalnik, ki ga bova zaposlila z mletjem raznih pestov (osnovna formula: zelena dišavnica + rahlo popraženi oreški + trd nariban sir + dobro olje), jogurtnih dipov in polivk (jogurt + dišeče šavje + olivc+ kaj kiselkastega, recimo belo vino ali malo limonovega soka),  gazpachotov (zadnjič sem naredil enega po galicijskem receptu: mlada špinača +  zelena solata + olupljene in razsemenjene kumare + par strokov česna + piščančja osnova + majoneza + kisla smetana + šop mete + šopek peteršilja + sol + poper + olivc) in še česa … za k burgerjem mogoče kar tole lubenično omako: četrt kile mesa lubenice, žlica medu, par žlic paradižnikove salse, dve čebuli, sol, kajenski poper … sfrulirava na ful in ohadiva na še bolj ful … za en piknik bo več kot dost … če ga začneva biksat pa še s svinjskimi vratovi, biftki, piščančjimi krili (in z neskončnostjo marinad zanje), ribami, zelenjavo ali celo sadjem (jep, sadje napol, na rešetko z njim, potem pa ga posipat z vanilijevim cukrom in postrežt z močno ohlajenim mascarponejem), pa ne bova nehala do konca mojega dopusta … zato ga danes še ne bova … alzo, andrej: pržiiiiiiii!

ožja družinska celica, zbrana okoli mize, o kateri se na tej strani največ bere, se s prepevanjem svenskega pudl-rock hita the final countdown pripravlja na dvotedensko okupacijo južnih predelov največjega jadranskega otoka, vključno z roparskimi pohodi na mreže lokalnih ribarjev, praznjenjem gajbic s predrago taljansko zelenjadjo in izogibanjem oderuških priobalnih kod nas pripremamo samo najkvalitetniju bijelu ribu konob … na ogleduškem vikend izletu, zaradi katerega je chef ne preveč težkega srca prešprical blogerski rez, mi je tako v oko padla obplažna bezničica s celodnevnim happy hourjem, v katerem menjajo pol litra točenega češkega prvaka budvarja za 12 kuncev, malo naprej pa je birtija, v kateri ne delajo nič drugega, kot da frigajo sardone, sardele in kalamare … žal o izplenu še ne morem poročati, ker sem sredi dneva na mehkih baških kamenčkih zaspal kot ta hud kandidat za novi resničnostni šov, ki prvič pride na morje (ne, nisem šel s prekmurskimi traktoristi, majkemi!) … posledično me je doletelo prekurjenje eksterne potrebušnice in njeno obarvanje na rdeče … kuliranje prihaja v obliki preprostega in barvno usklajenega jagodnega sorbeta … Nadaljujte z branjem→

večini branjevk se sicer še ne da luščiti grahovih strokov, a neizpodbitno dejstvo je, da sladkaste zelene kroglice vstopajo na velike duri … z grahom tudi sicer ni kakšne velike krize, ker se dobi čisto decentne primerke v zmrznjeni obliki, ampak ko je frišn je seveda najboljši (najslabši pa je tisti v pleh piksnah, ki niti po barvi niti po teksturi niti po okusu niti na daleč ne spominja na svoje sveže podobnike, zato se ga je v jla oprijelo v naslovu tegale posta zapisano ime) … z grahom ljudje niso vedno imeli čistih namenov, marsikdo se mogoče spomni, kako so črnogorski fantje z vztrajnim polnočnim telefonskim ponavljanjem stavka meni treba grašak na rob živčnega zloma spravili nič hudega slutečega državljana … no, kaj takega se v chefovini pač ne bo zgodilo, saj z grahom ravnamo lepo in ga pripravljamo na različne ljudomile načine … nazadnje je chef pečico zakuril z namenom, da vanjo potisne grah, prekrit z jagenjčkovimi kotleti … gre za jako slasten in popolnoma ajnfoh recept, ki mi ga je zaupal naš dragi insegnante, nicola cretella … ker je model doma blizu pompejev, je upravičeno domnevati, da janjca in grah na ta način v peč dajejo pompejske matere … e andiamo: Nadaljujte z branjem→