če slučajno ne veste: gospod spahija je precej dober košarkarski trener … na misel pa mi je prišel, ker se mi tržnični kombo friganih sardel in paradajz/paprika/čebula solate že cel popoldne prav po basketaško zaganja iz želodca gor proti žrelu … upam, da ne bo zakucal …
enkrat je bil en tak oktober, kot je letos cela zima, se pravi, da je sonce vsak dan cel dan ždelo tam gor na praznem modrem nebu in delalo veselje in promet vsakemu oštirju z vrtom … produžetak tega oktobra se je zgodil v novembru, ko smo za dober teden dni naselili svoje organizme na lipari in brundajoč si rambotov moj-skutere-tu-tu-tu-tu … moj-skutere z rumenim piaggotom delali kroge po otoku, vključno s postankom na sagra del pane e del vino v pianoconteju, kjer se je jedlo, pilo, plesalo in smejalo, chefica pa je za bonus na srečolovu celo zadela set za šivanje (z gumbi vred) … viš, mi je pa šele zdajle prišlo na misel, da bo treba drugi teden novembra še kdaj poromati na to praznovanje – nenazadnje se slavi ime tega bloga, hehe … no, do takrat pa prav pride tolažba v obliki kakšne odondodske hranilne pogruntavščine … v modri knjigi sicilia a tavola, ki sva jo kupila takoj po fuzbal tekmi med prvim in drugim letnikom srednje na trgcu v marini corti, je pribeležen tudi recept za ribo v kruhovem testu – v nedeljo je bil to fondov kilski brancin, ki se je hranil in umrl za dobro stvar … Nadaljujte z branjem
je bilo napisano v subjectu od mejla, ki mi ga je oni teden poslal jurko in ki ga kar pejstam, da vam bo jasno, za kaj gre:
Read on to find out: dobre pol kg mladega fižola (ali namočenega sivca kot mi zadnjič) 3 piksnice na pari kuhane mlade koruze (ali bolje sveža, doker je mlečna: 6 storžev minimum oguliš,kar pa ni baš lahko) 6-8 krompirjev (odvisno od želene gostote) 3 zreli paradajzi ali kak deci šalše 8 strokov česna, peteršilj, sol, poper svene po preferencah Na olivca daj sesekljan česen in peteršilj, preden zarumeni, dodaj fižol, krompir (cele ali razpolovljene), koruzo, šalšo in zalij z vodo. Poprej 10 min prevreto svene (da re porkerija ven, če maš domačo, mogoče ni treba? vpraši Tino, ampak verjetno soliter je soliter, pa makar domač)vrzi not za družbo in vključi brbotalni program za 2-3 ure. Krompir poloviš ven, ga zmučkaš in vrneš v pisker in po želji zabeliš še z olivcem, če si ga prej dal bolj malo. Ahti,mene je parkrat nesla sol v sviji, ker je najprej počakala, da sem jo dodal in pol hinavsko skočla ven iz svije in se delala, da je bla itak skoz tam. Ampak ker imam same kozliče za otroke, to ni bil problem. Eto. Naj gre v slast, čau,
v slast je seveda šlo, torej je odgovor na vprašanje ja … amapk preden sem prišel do njega dobil sta potekali dve debati: ena z avtorjem recepta o kvaliteti konzerviranega kukuruza, ki je menda v splošnem precej bedna, vkolikor se človek ne posveti podrobnemu branju nalepk na njih in poišče tisto, za katero piše, da so jo skuhali v sopari … še boljše seveda je, če poleti narabutaš par storžev in zamrzneš tiste, ki jih nisi takoj porabil … no, druga debata je potekala s chefico in je bila bolj življenjskega pomena, namreč, ali se sme takele s krompirjem zgoščene bobiče skuhati večer prej in pojesti naslednji dan … mit, ki ga imamo vsi svgrajen v mali možgan pač pravi, da se krompirja ne pogreva, ne pove pa zakaj se ga ne bi smelo, poleg tega pa v izvedbi ni dosleden … recimo: ne sme se pogrevati restanca, pireja in pečenega kromirja, lahko pa se iz krompirja naredijo njoki/svaljki, ki jih pred konzumacijo pogreješ, seveda s krompirjem vred … no, srfačina po webu je dala dva odgovora … tisti bolj pomirjujoč se glasi, da ni toliko problem v porgevanju, kot pa v tem, da je treba krompir čimprej & čimbolj ohladiti, tisti bolj paničen pa pravi, da lahko pogrevanje krompirja povzroči celo botulizem … potem smo naredili tako, da je chef dal kiblo z bobiči jadrno ven na mrzlo in nato koj v hladilnik, naslednji dan pa smo jih dobro prevrete pojedli in, kot vidite, preživeli … je pa res, da bom naslednjič naredil tako, da bom fižol, pujsa, šalšo in kukuruz skuhal vnaprej in krompirje primešal v župo na dan serviranja … me pa zanima, kakšne so krompirjaste navade pri vas doma … pogrevate?
Plan B
Na kakšni zabavnoglasbeni procesiji Aleksander Mežek verjetno še vedno rad brenkne in s pravšnjo mero razčustvovanosti zapoje sivo pot, ki ga vodi, kamor hoče srce – na Gorenjsko, kjer gore so. Še pogosteje – čeprav manj ubrano, zato pa nič manj čustveno – taisti kos glasbe odzvanja iz zadnjih sedežev avtobusa na kakšnem šolskem izletu (vkolikor ni mularija zdaj že v fazi popolnoma individualizirane konzumacije muzike iz lastnih predvajalnikov) ali v luštkani, ob tabornem ognju zbrani druščini. No, v avtu, ki je te dni šibnil po gorenjski avtocesti ni (pa dokler jaz upravljam z njim tudi ne bo, to že lahko rečem) brenkal Aleksander Mežek, ampak se je laserski žarek med naključno pašo po mp3-jih zaustavil tudi na komadu že razpadlega velenjskega hiphop dvojca Plan B, Če bi čarat znal. Kasneje se je izkazalo, da je Blaupunkt med lastnosti funkcije random pozabil navesti njeno jasnovidnost, saj pot na Gorenjsko prvenstveno res ni bila namenjena obisku restavracije Brioni, v kateri smo se znašli po prisilni menjavi načrta v zadnjem trenutku. Ampak pustimo podrobnosti te zgodbe za kakšno bolj komorno omizje in se posvetimo temu, kar ponuja še ne prav dolgo odprta, v minimalistični šik zdizajnirana restavracija (ki je del razslojenega kompleksa, ki vsebuje še bistro, slaščičarno in lounge bar z armagnaci, konjaki, calvadosi, viskiji, koktejli, cigarami … ) Brioni sredi Kranja. Nadaljujte z branjem
v piceriji afrika v braslovčah lahko človek poleg pice naroči marsikaj … recimo, da vam zadiši afriški plemenski sočlovek, zadnji v svojem plemenitem rodu … ni problema, customer is king … dokaz je priložen:
teran pa cviček sta zalimana v narodovo podzavest kot najbolj fajn, najbolj sveži, najbolj pitni, najbolj naši, slovenski, rodnogrudni vinski pogruntavščini … dodaten boost konzumiranju teh dveh vinskotrtnih zvarkov prihaja še v obliki kakšnega piarja, ki pove, da je pa teran/cviček pit nekaj najbolj zdravega, kar lahko odrasel človek naredi: prvega kislina je blagodejna za srce, raztaplja apnenec po žilah, nabilda organizem z železom in balansira prebavo; drugi pa je edinstven zaradi nizke vsebnosti alkohola in pomaga prebavljati in presnavljati in je sploh tak vinski nedolžnež … zavezanost rodni grudi in nje kapljici gre tako daleč, da si kantice prvega spotoma na poti na zahod omisli marsikatera smučarska ekspedicija, obstajajo pa tudi hvalisava pričevanja dolenjcev, da so zalogo cvička odnesli s sabo na vis, ker ne gre, da bi človek pil kaj drugega (če je pa cvičk ta nar ta bulš) … no, če katerega koli od njiju ponudiš kakšnemu tujerodnemu pivcu, bo pač pomislil, da tile alpski norci jesih pijejo in da glede na to še kar dobro izgledajo … no, ampak vseeno nikakor ne gre zanikati, da tako eden kot drugi ob pravem trenutku in v pravi obliki lepo sedeta ob krožnik, še posebej če je to jazbečeva teranova penina, ali pa če je poletje in je piknik na botasovem vrtu in je v velikem čebru veliko ledu in vode in v njiju plavajočih flaš martinčičevega konzorcijskega cvička … no, in ker je bil kos kraškega pršuta, ki je v veselem decembru prišel v chefovino, precej obilne sorte, se je po nekaj zaporednih običajnih pršut/kruh/teran kombotih izkazala potreba za vpeljavo kakšne inovacije in/ali nadgradnje … pa je chef zamesil pisan teranov kruh, ki ga je potem pomakal v teranov toč … Nadaljujte z branjem
kruh & vino 