Neznan's avatar

About napo

ena taka spominska knjiga: piši, riši, kakor veš, postov brisati ne smeš ... tukaj bo pripeto svašta, kar piscu v takšni ali drugačni obliki krajša čas (ali mogoče celo bivanje?) tuakj naokrog ... nomen je sicer res omen, ampak za vse v naslovu ni bilo prostora.

alter snack

da je nabor ljubljanskih uličnih prigrizkov precej ubornega tipa, je verjetno jasno vsakemu, ki mu je trebuh že kdaj zakrulil sredi bele metropole … avtohtonemu osrednjeslovenskemu pizza bureku se je v zadnjih dveh letih pridružilo približno 17.824 kebabdžinic, ki so še bolj globalizirane kot klovn ronald, saj buzdovane z zmrznjenim mesom skorajda vsi po vrsti dobivajo iz neke mega large nemške radnje, ki odjemalce oskrbi tudi s fotkami največjega kebaba vseh časov, ki so ga skupaj nalimali v taisti radnji … ekspanzivnim turkošvabom je pred par meseci podlegel tudi perzijski ata ali baba iz poljanske ceste, ki je do takrat v izložbici svoje postjanke vsak dan vrtel simpatičen piščančji mini kebabček, ki ga ni bilo za več kot dve, tri kile … poleg kebaba in bureka je uličnemu hodcu na voljo še kakšen pogret podplat pizze, vroči pes, hors in – tega se gre poslužiti samo v res skrajni sili, recimo ko še medliš od lakote, čeprav si zgrizel že podplata obeh superg – črpalkarski sendviči … in kje je tukaj alter snack? porečeš, dragi bralec … i, na čopovi v čopomani, tri kvadratne veliki luknjici pod bigmekom, kjer poleti tenstajo fin gelat pozimi pa grejejo mini kiše, torej quiche,  fletne slane pitice s sirovo/jajčno polnilno bazo in raznimi dodatki … chef je sneknil unega z artičokami in slanino in tistega s špinačo in sušenimi paradajzi … oba sta bila prav fletna in vredna bodisi ponovitve bodisi testiranja ostalih okusov … priporočam za bajdvej, vsekakor pa naj vam izbrani kiš pogrejejo, ker chefici ga zadnjič recimo niso (kar je hecno, ker so ga meni obakrat nahajcali po difoltu … izgleda da sem tolk cool … in chefica tolk hot, hehe) …

kruh lenuh

sploh ne izgleda lenuh, pa vendar jeko sta chef in chefica dva para let nazaj posedala na terasi kmetije jureš in si oči pasla na kičeraju sončnega zahoda, jezike pa na salamah, klobasah, mesu iz tunke in frišnem rženem kruhu, je gospa jožica za tega slednjega trdila, da je tako dober predvsem zato, ker ga je mesila eno uro … k dolgotrajnemu mesenju nagovarja tudi vendelina, češ če je testo dobro pregneteno, je okus kruha boljši … vse pač v skladu z rečenico, da se brez muje čevelj ne obuje in da se je za dober kruh treba vsaj 10, še raje pa 15 minut matrat z mesenjem testa, česar se je v svoji domači pekarni kot pravi sin domovine držal tudi chef … no, in potem se not u internetu pojavi en manhattanski pek in pove ter pokaže, kako se speče dober kruh brez mesenja … ne me basat, rečem, testo pa meni nazaj: ne me mesit … ok, pa sva probala … ne me basat! … stvar dela, in to celo s polnozrnato moko … zaradi ziheraštva sem sicer testo vzhajal dvakrat, ampak mesil ga pa nisem … rezultirajoč kruh je pa hud: lep okrogel hlebec s hrustljavo skorjico in sočno in mehko sredico … moka, sol, kvas, voda in 16 ur čakanja, pa je … prvo odkritje nula-sedemke je tako najbolj izi recept za kruh vseh časov … takole gre: Nadaljujte z branjem→

peklenska pomaranča

komajda smo javnost navadili na nevarnosti, ki jih povrzročajo alkohol, nikotin, marihuana, kokain, lsd, heroin, crack, beli sladkor, bela moka, sol, živalske maščobe in ostale zasvojevalne snovi, že so slovenski trg preplavile izjemno nevarne pomaranče z visoko vsebnostjo narkotičnih snovi, ki zaradi zasvojitve predvsem mladih organizmov v končni fazi lahko povzročijo hipervitaminozo vitamina c … v izogib nevarnosti priobčujemo fotografijo inkriminiranega sedeža:

narko kartel prodira v vsako slovensko vas

interna žurka

veseli december je – kljub umanjaknju pravega do kosti segajočega zmrzovanja, ki bi organizme še bolj motiviralo za kuhance in medičke – postregel z marsikatero priložnostjo za nabacivanje kilogramov in promilov … chef je, denimo, v hotelu slon prisostvoval klasičnemu old school (beri: so eighties!) bifeju nogometne zveze, z mega-maščobno-saturiranim ocvrtim lososom, puščavsko suhim piščančjim filejem in nadpovprečnimi fingerfood sladkiši vred … precej bolj fejst, a brez presežkov, ga je nakuhal adamlje v sončku, ampak s temi decembarci je itak tako (in tako je prav), da bolj sekamo po napitkih, klepetih in muzikah, kot pa po prefinjenih okusih … le-te sva s chefico prihranila za interno domačo žurko … po dvotedenskem prelistavanju in slinjenju decembrske kučine italjane (ki bi jo, tokrat pa res, morali natisniti na plastificiran slinaproof papir) je chefici žreb dodelil toplo & sladico, chefu pa preostanek … torej – en nov let, dva lačna in štiri jedi:

izza prozornega ovoja se paštetka krije

lososova pašteta v aspiku

 

kremna lužica z žličniki dveh barv

rakova velutata z rakovimi in brokolijevimi žličniki

 

double goose

gosje prsi s hruško, zeleno in gosjimi jetri

 

a bi zmrznu a ne bi zmrznu … bom napol zmrznu, pa bo

pistacijev semifredo

… če te kaj srbijo prsti, piskri in kuhownce – prvo in tretjo narediš takole (se pa splača chefici zatežit, kako se naredi una kremna juha, ker je bila zmagovalka večera – res hudo dišeča in aromatizirana župca je to!): Nadaljujte z branjem→

checkout

  • bakalar: hiša prezračena, riba stolčena (mogoče malo preveč na grobo, ampak jebiga, takle mamo)
  • guacamole: avokado na standbyu v hladilniku, vse pod kontrolo
  • marinirani sardoni: se kopajo v marinadi, danes celo z limonino lupino, ker je chef našel ene neškropljene v lokalni štacuni
  • pršut in začinjene olive: narezano, pripravljeno
  • fižolova krema z repki kozic: pripravljena, sam še koze tik pred zdajci na visok ogenj zabrnat
  • pečen tomino (jurko, hvala za idejo) & brstični ohrovt s sezamom: ohrovt kuhan, tomino pripravljen, finalizacija on the face of the place
  • na maslu dušene redkvice & špinača s pinjolami in gorgonzolo: pod kontrolo
  • njoki s tartufi: narejeni by chefica, samo še skončamo in pojemo
  • dišavnični kruh z dvema siroma (verzija light – namesto poprov so šli v testo peteršilj, timijan in majaron) + toast + pisani kruh s teranom + makovke & sezamovke: pečeno
  • slatkiši: pridejo s srečkotom in majo, kar pomeni, da so absolutno in popolnoma pod kontrolo in v najboljših možnih rokah
  • pol roger, ivan batič in ostali veseličkarji: komaj čakajo na uničenje!… fejst fantje …

skratka: ejga, nulanulasedm, požen! mi smo prpravlen! … aja, pasrečnga-pazdravga-pavesevga-padebevga!

žlica in sedem lončkov

žlica - univerzalno prehransko orodjededo nas, kot redni bralci že veste, rad pocrklja s kakšno kuhinjsko spektakularko … ko je bil tri pare let nazaj chef še kot novopečenec v razširjeni familiji povabljen na novoletno večerjo, mu je bodoči tast (vidiš, šele zdajle mi je prišlo na misel, da bi se mu lahko reklo tudi taste – se pravi tejst … fejst!) duri odprl pokrit s pravo, snežno belo kuharsko klafedro, na mizo pa je tisti večer prinesel marsikakšno fino reč, še najbolj se zdajle spomnim ajdovih blinov s kislo smetano in kaviarjem (vodka inklusiv) … pa seveda legandarnih gosjih jeter s popečenimi hruškami … in enega hudega chiantija iz žlahtno zaprašene steklenice …takih in podebnih festnov je bilo potem še kar precej, skoraj vsak pa je bil filružan s kakšnim fajn konceptom … za letošnji festen mu je – sicer ni povedal zakaj, ampak o razlogih se pri konceptualizmu pač ne gre preveč resno spraševati, še posebej, če so posledice blagodejne – v glavo padla ideja, da bo celo večerjo zapakiral tako, da jo bomo pojedli z žlico, za povrh pa je vsako rihto serviral v lončkih, takih za belo kavo … prištimal pa nam je celih sedem riht: nakockan dimljen losos s škampom, ajdova juha s polži, decembrski jurčki v smetani, gosja jetra (tokrat brez hruške, ampak nekaj nakockanih, nekaj celih … gosja jetra na žlico – tega pa zihr še nihče ni jedel), jelenov golaž (nakuhan iz majhnih, komaj kakšen kubični centimeter velikih koščkov mesa), rezinica francoskega smrdljivčka z borovnicami in gosta krema iz kuhanih suhih fig in orehov … vinarili nismo na žlico pa tudi ne na lončke … začeli smo z veuve clicquot, nadaljevali z dvanajstletnikom iz saint-emilionske kleti pontet-clauzure, in prijetnim no name sladkuhom iz okolice toulousa … presekali in dobro zašpičili za 07 pa smo z več kot 100 šnopčki v enem samem mehkem ekstra starcu – hennesyjevem x.o-ju … 07 bo supergud, boste videli!