kanuga quakulliq ajurnamat sitamaat!!!

hja, če smo ga že lani razglasili s pomočjo internetnih slovarjev, pa naj bo tako tudi letos, ane? … le da je letos prevod verjetno sloneč na še bolj trhlih nogah kot lanski, ampak ker je redkokdo med bralci kruha in vina tekoče govori jezik aljaških indijancev,  verjetno ne bo kakšne prehude zamere … torej, imamo zlatega silvota 09! … v poštni nabiralnik je do iztega prijavnega roka prišlo natančno 6 prijav … ker so prihajali v različnih oblikah smo za ocenjevanje in vaš ogled vse spravili v .pdf  dokumente osnovnega formata a4 … tako, zdaj pa brž k ogledu prijavljenih silvestrskih prehranskih momentov … zloženi so po vrsti, kot so bili prijavljeni, za ogled klikni na ime prijavljene jedi:

  1. miha & zoki: le porc salé a tiré deux fois avec les olives noires et quelque chose de fromage
  2. miha & zoki: mesni tris
  3. emetadindon: silvester izpod peke
  4. centri: tonisuši
  5. mare “d vosek”: cela večerja
  6. sašo: losos na deski

podobno kot lani – tradicionalisti pač – je tričlanska žirija neodvisno drug od drugega, na ločenih lokacijah in v popolni izolaciji z ocenami od ena do pet ocenjevala po dveh kriterijih: prva ocena je šla za atraktivnost, všečnost in primernost jedi glede na priložnost, druga pa za opis recepta, fotko in splošni vtis … preden zmagovalcu v roke potisnemo flašo vina in ostale pripadajoče nagradne bonuse pa podeljujemo še častne omembe žirije:

plaketo vinka šimeka z ordenom huronskega smeha prejmeta miha & zoki
(za slikovite opise minimalističnih jedi in najbolj fancy poimenovanje narezka … ever!)

častni znak strpnosti do drugače mislečih, vključujoč vegetarijance prejme mare “d vosek”
(za elegantno izpeljavo celotne večerje in iskreno kritiko najhitrejše brokolijeve juhe na svetu)

virtualni medaljon sv. florjana z znakom ranka žeravice in plaketo vasi podpeč prejme emetadindon
(za gojenje varnih kurjaških praks, vzdrževanje žerjavice in slastno promocijo podpeštva)

virtualni grb sumaka sundaraveja in link na njegovo oddajo prejme centri
(za neutrudno promocijo tajske kulinarike in njeno jasno distanciranje od japonskih podobnikov)

in seveda še glavna, velika, oh in sploh ter največja, takorekoč istoimenska nagrada:

ZMAGOVALEC NATEČAJA IN DOBITNIK NASLOVA
ZLATI SILVO 09
(in celotnega pripadajočega nagradnega sklada)

sašo, cookie rookie of the year 08

pecen-file
za po metodi aljaških indijancev pripravljenega lososa ne deski

stvaritev je žirijo prepričala do daske, še posebej pa bi želeli izpostaviti vztrajnost in pridnost avtorja, ki je edini sodeloval v obeh do sedaj izpeljanih natečajih in tako lani pridobljeni naslov cookie rookie of the year nadgradil v prestižno titulo zlatega silvota 09 … naj mu manitu večno stoji ob strani pri izvajanju kuharskih coprnij, za prevzem nagrade, pa naj se obrne na direkcijo tekmovanja … vsem sodelujočim še enkrat čestitamo & se zahvaljujemo za poslane kuharije in vam želimo, da bi rusi čim manjkrat zašvasali dotok plina do vaših šporhertov!

dekadenca

medtem ko se žirija zlatega silvota 09 počasi umika v klavzuro, lahko cenjeno bralstvo v pričakovanju rezultatov pocedi kakšno slino ob še eni poslastici, ki smo jo v teh festen dnevih namešali sledeč literarni predlogi lorenskega majstra erica … terina iz gosjih jeter je izjemen kombo svilnate teksture in dekadentno bogatega okusa jeter, nabildanega z mešanico začimb …

terrific terrine

najmanj 21 ur pred res posebno priložnostjo v dvoje se začni držati spodnjih navodil in ne bo vama žal … Nadaljujte z branjem

kontra

za božič so verjetno na vsaki slovenski mizi v povprečju tri potice … ker tako pač kao mora bit, orehe je treba porabit, da ne ratajo žaltavi pa prazniki so, ane, in se ne spodobi zgolj navadnega kruha mleti med zobovjem, če se že za kuhano vino švercamo tako, da namesto pravega pripalimo kar zračno-osvežilski surogat iz rubrike bizarke … u kontro vsej prazničnodišavni maniji vam chef predstavlja čisto preprost recept za čisto polnozrnat kruh, ki je, še posebej popečen na toasterju, čisto najboljši 100% polnozrnatec, kar jih znam napečt:

crni-toast

v bistvu gre za neko naspidirano & popreproščeno verzijo kruha lenuha … že res, da ne gre čisto brez mesenja, ampak po dveh minutah le tega si z delom praktično že končal in do kruha s konkretno, hrustljavo skorjo in mehko, sočno, lukenj polno sredico te ločita le še dve uri prazničnega zabušavanja … takole ga bomo: Nadaljujte z branjem

zaroštan ribnik

če bi bil december kot se šika, bi zdajle zeblo do kosti, ivje bi se v debelih puhastih plateh kopičilo na golem vejevju, sneg bi škripal pod nogami, iz ust bi se po toplarniško kadilo tje v mrzlo modro nebo, lička bi bila rdeča, roke pokrite z debelimi volnenimi palčniki, noge odete v zoprnijo od dolgih gat, ceste bi našli zgolj zahvaljujoč rdeče-rumenim kolom, reke bi leno in komaj zaznavno lezle navzdol, na stoječih vodah pa bi se že pridno nabiral led … počakali bi še kak teden ali dva in potem z drsalkami zarezali v zgornjo plast debelega, trdnega ledu na najbližjem ribniku … ščuke, somi, linji in ostali sladkovodni ribji lenobci bi se sicer pritoževali nad hrupom od zgoraj, ampak v resnici bi se vsi imeli prav lepo … tako je pa december, kakršen pač je, torej deževen, blaten in siv, zavoljo česar reke ne samo da divjajo nizdol, ampak celo grozijo kletem in ljudem, ribniki pa so po temperaturi skoraj bližje primernosti za kopanje, kot pa za drsanje … no, o ribnikih pisarim zato, ker me je fišpaj, ki smo ga zadnjič snedli, spomnil na zamrznjen ribnik: pod trdno zgornjo plasjo se skriva čudovit ribji svet … takole je izgledal poslednji košček v naši steklenki:

fišpaj

ni ravno najlepši, a fotka je bila izbrana zato, da vam angležarsko ribjo pito prikaže v prerezu: spodaj dišeča, sočna, z zelenjavo dušena riba, zgoraj pa krepak in hrustljavo zapečen pire … dela ni veliko, tole lahko scimpra skup vsak, ki zna skuhati krompir in uporabljati ribežen, pa tudi cenoven maneverski prostor je zelo širok: če šparaš, flikni not postrvi ali osliče, če se hočeš preseravat, se pa daj in uporabi kozice, žabin rep in kovačev file … ampak neka srednja pot bo čisto okej, tale naša pojedina je bila namontirana iz zobatčevega in škrpeninega fileja,  ki sta na tehtnici skupaj pokazala številko 7,48 … od tu naprej pa takole: Nadaljujte z branjem

gravlax

gravlax se sicer sliši precej farmacevtsko, ane … beseda bi zlahka služila za poimenovanje kakšnega jako učinkovitega medikamenta za odvajanje … ampak ni tako … pravzaprav je popolnoma drugače – pri gravlaksu si človek želi predvsem dovajanja … samo poglejte si, prosim lepo, tole milino od gravlaksa, ki je zadnjič našla pot iz ribarnice prek 36 urnega sladko/slano/svežega postanka v hladilniku direkt pod nož in na talar:

los-os

in do tu še hitreje na potoastan kruh pa v usta … njami … gravlaks je v sonovi vikinška pogruntavščina … heja norge boys vzamejo kos lososa, ga premažajo z mešanico soli, cukra in koprca in pustijo stat dan-dva, nekateri po intenzivnem slanem okusu hlepeči pa celo pet dni … chef ni pretiraval, pa tudi koprca ni dal v suho marinado, ampak je omega 3 nenasičene maščobne kisline v lososu nasitil z dišečo mišungo pomarančne in limonine lupinice … tako nasoljen losos izluži kar nekaj vode in postane bolj kompakten, tako da tudi rezanje ni neka nočna mora, agrumska aroma pa mu doda še fin friškast pridah … za kakšno silvestrsko baharijo zna tu doli priobčeni recept priti še kako prav, še posebej, ker bo treba, draga bralka in bralec, počasi začet premišljevat, katero jed boš prijavil v letošnje tekmovanje za zlatega silvota … čas teče! … no, ampak najprej mala ribja malca: Nadaljujte z branjem

pridobivanje teže

razgrajajoč črevesni virus je dodobra pokosil mladinski pogon zgornjekašeljske ekipe … zgornji in spodnji odvod sta otročad precej zmatrala, ji pregnala rdečico z lic in pobrala kakšno kilco … to slednje bi bilo sicer dobrodošlo pri njih rejnikih, pri njiju pa ni ravno fino … zatorej smo nemudoma začeli biti boj za pridobivanje kilc in se ga lotili na koncu, ki gre otroškim ustom najbolj v slast … če je kdo pričakoval kaj drugega kot čokoladno torto, je udaril mimo:

d-kejk

naštimat takole torto je otročje lahko, zato smo njeno kreacijo zaupali petletnemu minichefu … intervjuju z avtorjem, v katerem razloži osnovni postopek priprave,lahko prisluhnete, če kliknete na playgumb tu spodaj:

sicer pa smo stvar pozavgali iz cicidoja, podrobnejša navodila, ki smo jim sledili, so na voljo tukaj. Tortica je dovolj sočna on its own, lahko pa služi tudi kot ajnfohni biskvit za nadgradnjo z raznimi kremastimi filami, oblogami in namazi … ampak zato ni bilo časa, ker smo jo prej snedli … ja, pomagali smo tudi tisti, ki naj bi težo izgubljali in ne pridobivali, hehe …

soundtrack: fat boys – all you can eat

mc laush

prvi stari bradonja še nima na glavi mitre, kaj šele da bi že vihtel svojo zlato škofovsko palico in ga biksal naokrog … trenutno ma firtoh okrog pasu in peče piškote:

miklevževa pečica

no, a vidiš, da res? a kako da vem? ker sem bil zraven … in sem jih – ker sem bil tok pridkan letos – en protfanček dobil za domov:

p'škoti

mmm, mandljevi, s kakavom in rjavim cukrom … pa še recept, da mu jih ne bo treba še zate pečt:

  • 15 dek mletih mandljev
  • 75 gramov temne čokolade
  • 25 gramov navadnega (se pravi necukranga) kakava v prahu
  • 10 dek rjavega sladkorja
  • 25 gramov moke
  • 2 beljaka
  • ščep soli

čokolado nalomi in jo stopi v vodni kopeli, malo ji pomagaj z mešanjem, ko bo vsa sopljena pa jo odstavi… v skledi zmešaj mandlje, sladkor, sol, moko in kakav … v drugi skledi iz beljakov stepi trd sneg in ga vmešaj v mandljevo mešanico … na koncu prilij še topljeno čokolado in vse skupaj na hitro zamesi v testo … naredi disk, ga zavij v tatanko folijo in vsaj za eno uro postavi v hladilnik … preden se lotiš valjanja, pripali pečico na 220 in narahlo pomokaj pult … testo razvaljaj približno na pol centimetra debelo in izreži piškote in jih polagaj na s peki papirjem obložen pekač … ostanek testa stlači skupaj, spet razvaljaj itd, dokler ne porabiš vsega … piškote peci 6 minut, če hočeš, da bodo na sredini še mehki, če hočeš imeti pa cele trde hrustljavčke, pa  jih pusti v pečici še dve minut dlje … popolnoma jih ohladi in pospravi v kuki džar … vkolikor jih seveda ne boš kar takoj začel mleti skupaj s šalco toplega mleka …

soundtrack:  moon baker –  shot deep (produced by nicolay)