kampistična kuharija je ena najbolj fletnih metod mojstrenja kuharskih veščin, če seveda po ničejansko verjameš, da što ne ubija, jača! … omejitve v resursih so precej resne: namesto štirih grelnih teles in pečice, si obsojen na maksimalno dva brenerčka … površini za pripravo skorajda ne moreš reči niti površina, kaj šele, da bi ti prišlo na misel, da bi ji rekel pult … tudi posodja je bolj malo in vode je toliko, kolikor je imaš v balonu … hladilnik je (če je) v najboljšem primeru majhen, edino prezračevanje je tako dobro, da mu nobena kuhinjska napa (in napo, hehe) ne sežeta niti do spodnjega roba gleženjčkov … no, in ko kuhariš v takih razmerah, si tudi pri pripravi jedi, ki jih doma pripraviš jednoručki & vezanih očiju, prisiljen v premišljeno planiranje in iskanje bližnjic, približkov in alternativnih metod … spotoma ugotoviš, da za dobro bazično kuharijo ne potrebuješ veliko: od posodja sta res nujni le dve stvari: dobra teflonska ponev in precej velika kozica (že res, da dodatna, malo manjša kozica in cedilo prideta pogosto prav, nista pa nujna) … od orodja v rubriko nujno uvršam dobro nabrušen nož, ribežen, kuhalnico in desko, od špajze pa olivno olje in sol (+ opcijski poper & še bolj opcijski herbes de provence) … še gorilnik ali – o, razkošje – dva, pa je dovolj, da (seveda s pomočjo lokalnih pridelovalcev hrane) desetkrat nafutraš sebe in familijo … recimo takole:

1. enolončniški bolonjez

enolončniški bolonjez & enokozarčni cannonau di sardegna

na olivcu pražiš sesekljano čebulo in nariban korenček … dodaš mleto meso, prepražiš, flikneš not še pelate in malo vode, soliš, počakaš da zavre in nato kar v ta sosek streseš kratko pašto (kot so gnocchi sardi na fotki ali peresniki ali makaroni …) in pustiš, da se počasi skuha v omaki … dodajaj vodo, če vidiš, da je reč presuha … ko je kuhano, je najbolj navdušen tisti, ki je zadolžen za pomivanje posode, saj si umazal le en piskr …

2. rižota z bučkami in hrustljavim pršutom

pršut je za povrh

na olivcu praži fino nariban česen in grobo naribane bučke … ko buče spustijo vodo kar urno dodaj še riž, ki bo to vodo popil … brizgni not še malo belega, posoli in na majhnem ognju kuhaj, dokler riž ni skoraj fertik (vmes malo pomešaj in, če je treba, prilivaj vodo) … ko je riž skoraj fertik, ga odstavi, vmešaj nariban parmezan in pokrij … medtem v ponvi na srednjem ognju in malo olja hrustljavo popeci rezine pršuta … ne pozabi v rižoto vmešati mašči, ki jo zgenerira pršut …

3. ravioli v smetani s parmezanom

raj vijole na belo kot viole

greš v štacuno in kupiš raviole z rikoto in špinačo … skuhaš jih … odcejene prestaviš v ponev, v kateri si segrel sladko smetano … prek raviolov naribaš orng dozo parmezana, ugasneš ogenj in pokriješ za par minut …

4. pečena riba & blitva s krompirjem in korenjem

ko u lijepoj njihovoj

skupaj kuhaš olupljen in nakockan krompir ter nakolobarjeno korenje … ko se ti zdi, da je že, odcedi nekaj vode in vmešaj se drobno narezano blitvo, nariban česen in brizg olivca … pokrij in odstavi … v ponvi na srednjem ognju in z enim samim vmesnim obračanjem speci dve srednje veliki frišni beli ribi (lep šargec, ane?), ki naj ti ju oluska in opuca majstr v ribarnici, da ne boš kršil pravil, hehe …

5. panzanella

namesto v smetnjak naj gre kruh v panzanello

slejkoprej se ti bi nabralo nekaj starega kruha: nareži ga na kocke, ki jih popeci na olivnem olju … popečen kruh v skledi zmešaj z narezanimi paradajzi, mocarelo (kar prilij še malo slanice, v kateri je spravljena) in baziliko (chef je kar prvi dan kupi en teglček, ki je zdržal cela dva tedna kampiranja in raste naprej na domačem vrtu) … dodaj še frišnega olivca in malo kisa, ter počakaj četrt ure, da se kruh malo namoči … če se ti ne da čakati ali maraš zelo hrustljav kruh, pa kar navali …

6. kurji ajmoht in beli žganci

i-žmoht!

piščančje meso nareži in praži na olivcu … dodaj sesekljano čebulo in praži dalje … dodaj drobno nariban korenček in kolerabo, sol & poper zalij in kuhaj do mehkega … določi chefico, da naredi bele žgance … žmohtno!

7. špageti z melancani in mocarelo

srečava se na vrvicah

v teflonki na olivcu praži na kocke narezane melancane, če je treba v dveh rundah … ko so zlato rjavi, dodaj nariban česen in na drobno nakockan paradajz … naj kar vre nekaj minut … skuhaj špagete (lahko v precej manj vode, kot si navajen od doma, ni frke sploh, res), jih odcedi in vanje najprej vmešaj melancane, čisto na koncu pa še nakockano mocarelo …

8. instant grill

grill 4 girls

pozabi na moške radosti grilanja (postavljanje ogenjčka, kurjenje, pihanje … ) in kupi instant grill … v kempu poišči primeren legaliziran kaminček, prižgi in počakaj četrt ure, da se briketi lepo razžarijo … na rešetko položi svinjske kotletke in piščančja krila, ki si jih prej mariniral v mešanici soli, popra, herbes de provence, česna in olivca … obračaj, dokler ni fertik …

9. taljata na stročjem fižolu

da ne boš slučajno kasneje pozabil, najprej skuhaj stročji fižol … šele nato se odpravi na lov v mesnico (te imajo na sardiniji izjemno lepe kose mesa, saj se vsa živad prosto sprehaja tam naokrog) in fotru mesarju pokaži, kako debel steak hočeš … in hočeš, da kar fino debelega, vsaj dva centimetra naj ga bo skupaj in če se le da, naj se ga ob strani drži še kakšna kost … medtem, ko se ponev pali na največjem možnem ognju steak posoli in popopraj … v ponvi najprej izgleda tako:

hit sezone, strana a

po dveh minutah pa tako:

hit sezone, strana b

nato ogenj malo zmanjšaj in steak med rednim obračanjem (vsako minuto al kej tacga) speci do željene narejenosti … medtem, ko steak počiva na krožniku (to naj počne vsaj pet, še bolje pa deset minut) v ponev butni kuhan fižol in, če je treba, še malo olivca … steak nareži na rezine, fižol razdeli na krožnike in na vsak kupček fižola flikni radodarno porcijo rezin steaka … čez vse brizgni še malo olivca in naribaj staran sardski pecorino:

ultimativni salivator

nema bolji!

10. pizza z razgledom

buena vista

poišči kamp z atraktivnim razgledom in zadnji večer, ko si gorilnike in piskre že spakiral, v kampističnem restoranu naroči pizze za sabo … v ruzak vtakni še mrzlo ichnusso, v žep pa švicarja in se pomakni do razgleda … naslajsaj pizzo in jo pojej ter vsake toliko s pogledom ošvrkni kičast sončni zahod ter si zabrundaj: la vita e …
ko boš zaprl škatlo, v katero so ti zapakirali pizzo, boš na nje zgornji strani uzrl neizpodbiten dokaz, da ti je tokrat pizzo spekel sam predsednik zda:

pečem pice in predsednikujem

yes we camp!