kruh in vino imata rada osnovne geometrične like, pa naj gre za poglobljeno gledanje  v okrogle kozarce, zlaganje jedi na kvadratne new wave krožnike ali praktične finte velikih teoretikov trikotniške geometrije … ko je ondan do chefove mrežnice iz fletne fotke v trikotnike zloženih in gratiniranih porovih listov v cucini italiani prišel jasen vidni signal, se je brž sprožil proces slinjenja, par dni kasneje pa je prišlo celo do ohlapnega reproduciranja omenjenega recepta:

… finta je ljubka: cele porove liste na hitro skuhaš, da se zmehčajo, nakar jih namažeš s kakršnimkoli pirejem (v manekenih tu zgoraj je krompirjevo-bučni), s prepogibanjem zložiš v pravokotne trikotnike, preliješ z odišavljeno smetanovo omako, gratiniraš in postrežeš, še najraje h takšni fletni pečenki, kot sta bili  tistega lepega dne puranji krači v naši pečici …

Nadaljujte z branjem→

prvo poglavje prve mojzesove knjige, ki razloži, kako je bog v sedmih dneh ustvaril svet, se konča z enaintrideseto vrstico, ki gre takole: bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro … gospod vinko mlek iz kašeljskih mlekarn sicer ni bog (v resnici tudi ni kreacionist, ampak prepričan darwinist), ampak ko je oni dan vrgel uč na teglo v olivno olje vloženih kroglic mladega sira

se je počutil natančno tako kot veliki kreator, a ker je v svojem vedenju bolj profan kot vsemogočni, je bila tudi njegova reakcija taka: matr so jebačke tele labne, je uživaško zamrmral, potem pa si je usta brž zapolnil z eno na frišen kruh namazano kuglo … pot do tega užitka sicer ni bila kratka, prav naporna pa tudi ne … za sledenje kašeljskemu mlekreatorju potrebuješ štiri dni časa in sledeči recept: Nadaljujte z branjem→

danes je financam priložena druga številka priloge dolce vita in, kot verjetno veš, ima chef v njej rubriko kva pa j to tacga?, v kateri naskakuje recepte razvpitih svetskih majstrov kuhinje … prejšnji mesec je slistil marca pierra whitea, tokrat pa se je spopadel z wunderkindom iz padove, massimilianom alajmom … v borbeni vnemi mu je v časopisu zmanjakalo prostora, da bi bolj podrobno opisal zmagoviti recept, zato ste tokrat elektronski bralci v rahli prednosti (no, na celotno štorijo boste pa kljub temu morali počakati kakšen teden :-)) pred papirnatimi, prav zavoljo recepta semle preusmerjenimi bralci … kakorkoli, pejmo zdej za mizo, k za domačo kuhinjo adaptiranemu paniranemu, a ne ocvrtemu govejemu fileju:

za dva eksperimentiranju s karpačem naklonjena jedca:

za file:

• 300 g uležanega govejega fileja
• po en kos en dan starega belega in polnozrnatega kruha
• deci olivca
• groba morska sol

kruh nareži na kockice in ga v precej vročem olivcu cvri dokler kocke ne postanejo zlatorjave … kocke stresi na papirnato brisačko in jih malo premešaj, da brisačka popije čimveč maščobe … zdaj stresi kocke na pekač, ki naj se 10 minut pečejo v pečici, segreti na 120 stopinj … kruh ohladi in ga sesekljaj … v teh ocvrtih/pečenih drobtinah z vseh strani povaljaj file in ga z ostro ojstrim nožem nareži na malo manj kot centimetrske rezine … pred serviranjem položi rezine fileja na ohlajen krožnik in na sredino vsake deni še ščepec grobe soli …

za jajčno kremo:

• 1 jajce
• žlička dijonske gorčice
• 150 ml sončničnega olja
• pol žličke soli
• dve žlici mrzle vode
• 1 krak zvezdastega janeža
• par kapljic limoninega soka
• kapljica sojine omake
• dve žlički jabolčnega kisa

iz prvih petih (na sobno temperaturo segretih) sestavin zmešaj majonezo … ker je olja manj, kot v majonezi na videosnimki, bo majoneza malo redkejša, ampak taka mora bit 🙂 … do serviranja jo spravi v hladilnik, preden jo uliješ na krožnik pa vanjo nežno vmešaj še ščepec v možnarju do prahu strtega zvezdastega janeža, vodo, limono in sojino omako …

za peno rdeče pese:

• 2 dl soka rdeče pese
• par kapljic sojine omake
• ščep soli
• ščepec sladkorja v prahu

vse sestavine deni v visoko posodo in jih na fulful mešaj s paličnim mešalnikom … postavi v hladilnik in za na krožnik uporabi le penico, ki jo previdno posnameš s površine …

soundtrack: double xx posse – ruff, rugged & raw

za tistega, ki mahedra z veliko besedami, radi rečemo da:
a) vali buče
b) baše

ker sta kruh in vino v mahedranju z (časih tudi praznimi) besedami še posebej izmojstrena, sta tokrat kar združila a) in b) in sicer po (na hitro in brez odvečnega basanja) sledeči proceduri, ki je omenjene tri besede še močneje vpela v kulinarični vokabular in iz njih namontirala hrupne (bučne, aveš?:-)) tortelone:

valiti: razvaljati testo za pašto (200 g moke + 2 jajci) in ga narezati na kroge
buče: speči 200 g muškatne buče, jo pretlačiti in zmešati s soljo, poprom, enim jajcem, 100 g parmezana in 50 g drobtin
basati: z bučami napolni razvaljano testo, kar se izvede v dveh korakih; prvi je polaganje buče na testo,

drugi pa vlaženje robov testa, prepogibanje kroga na pol in fino stiskanje novonastalega stika:

od tu naprej so v igri slan krop, stopljen putr, parmezan, mlaskajoči jedci in pivci primerno ohlajenega pulčevega sauvignonasseja …

soundtrack: pomembno je to, kar je v sredi, torej je prva asociacija tudi že finalni izbor: michael franti & spearhead: people in tha middle

ko je desetletje in pol nazaj še izhajal prvi uravnotežitveni dnevnik je ob začetku izhajanja delove nedeljske edicije zaokrožila šala, češ, kako bi se pa imenovala nedeljska izdaja časnika slovenec? … odgovor najdeš v naslovu tega zapisa, čeprav ta ni tam zaradi cajtnga, ampak zaradi kanelona … kanelon slovenec  je namreč čisto nekaj drugega kot originalni kanelon italjanec … lahko bi celo rekel, da je kanelon slovenec veliko več kot kanelon italijanec, saj je kanelon slovenec tri v enem: palačinka, burek in dunajc … palačinka prispeva samo sebe, burek v konzorcij prispeva filo, dunajc pa zunanjo panirano srajco … seveda vsi trije prispevajo tudi dovolj kalorij, da začneš po enem ali dveh snedenih kanelonih nemudoma gravitirati proti kavču, kupu kartonov, sveže pokošenemu travniku, klopci ali katerikoli drugi za zaleganje primerni horizontalni površini … kanelon italijanec pa  ima s kanelonom slovencem skupno le ime: namesto palačnike ima  plahtico testenine,  namesto dunajsko ocvrte obleke  ima gratiniran parmezanov posip ali kakšno paradjzasto omako,  pri filah pa  tudi dopušča veliko več maneverskega prostora kot mesni/sirni/špinačni, na katere je aboniran kanelon slovenec … kučina italjana je zadnjič razkazovala enega posnemenja vrednega kanelona italijanca, napolnjenega z mešanico krompirjevega pireja in jurčkov:

štirim slovencem, ki smo ga poizkusili je bil ljub in všečen … ker v domačiji testo za pašto zdaj že kar mimogrede stresemo iz rokava, je dokončanje tegale mala malica … no, ko poješ prva dva tej malici takoj odvzameš pridevnik mala, po tretjem malico zamenjaš z južina, po četrtem tej dodaš pridevnik orng, po petem še krepka in po šestem izdatna … naprej pa tudi chef ni zmogel … za pripravo dveh orng krepkih izdatnih južin (torej za dvanajst kanelonov italijancev) sledi naslednjim napo-tkom: Nadaljujte z branjem→