agrumentacija

anča banča pomaranča v prvi klopici sedi, pa na seb’ ima nalepko, ki se ji vsak smeji:

narko kartel prodira v vsako slovensko vas

no, narkotiki agrumi res niso, ampak trenutno so v svoji super sočni in dišeči sezoni, zato se splača planiti po njih in si z njih dišečim sokovjem napolniti vitaminov željne organizme … pri čemer pa se ni dobro vedno zanašati na preverjene metode lupljenja, krhljanja, četrkanja in prešanja v sok, temveč vzeti v obzir tudi dejstvo, da se vesele sočnice prav lepo obnašajo tudi po toplotni obdelavi … oni dan smo tako enkrat obrnili sliko in sta dedo in nana prišla sedet za našo mizo … rdeča nit nedeljskega kosila ni bila rdeča, ampak oranžna: v prav vsako stvar je bil namreč vtaknjek kakšen agrum … da smo lažje čakali, je faličnjak namlel super smoothie iz banane, kivija, frišno stisnjenega pomarančnega in na tržnici uplenjenega jabolčnega soka … koj za tem je bilo treba presekat in sicer z zadnjimi kapljami klanškovega iz koncentrata rdečih pomaranč destiliranega šnopca … potem pa je bilo treba že pognati tudi mlevske stroje, po domače zobovje, ki je v precep vzelo toastke, ročno nahlobljene rezine dimljenega norveškega lososa in chefičino maslo, odišavljeno z limonino in pomarančno lupinico in sesekljanim peterešiljem … je pravi hec, kako malo ostrganega agrumja maslu vdihne veliko karakterja in svežine … srebalni aparat je za zraven mlaskal ob super cavi,

wi law ju juvej, je wi du!

ki jo na haciendi juve y camps varijo zgolj iz prostotekočega mošta, potrudijo pa se tudi tako, da na vsako flašo naškrebljajo njen i-d … še enega mega kombota smo bili deležni in sicer se je batičev macerirani in zato lepo rožnatolični sivi pinot 2003 sijajno sestavil z mariniranimi račjimi prsmi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo, njegov pet let starejši in nemacerirani, torej beli, brat pa je trdno držal štango brancinovemu fileju z mandarinami in v pomarančnem soku glaziranemu korenju … za finale smo iz pečice izvlekli še klafutis z mandarinami, iz hladilnika pa kozjaški hruškov mošt … nismo zelo trpeli (razen dedota, ki se radi mršavljenja malo pritegoval od ust) in prav lepo smo se imeli, zato bom v zgodovinski spomin poslal še recepturo za toplo/hladno predjed, alzo za že zgoraj omenjene marinirane račje prsi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo Nadaljujte z branjem

hitchcockova rezerva

kakšno flašo ste odprli pred enim tednom opolnoči? … penečka, je taku? … pri nas je po grlih stekel delamotte … in ni bil slab, pa tudi leto, ki ga je zaštartal se zaenkrat kar dobro drži … a med letom bo prav gotovo kdaj na vrsto prišla tudi penina, nad katero v sloveniji večinoma vihamo nos … jep, freixenet bo … in ne, španske cave ne bom pil zato, ker bi mi jo priporočil kakšen zaupanja vreden vinski sogovornik, ampak sem nasedel reklami zanjo … in kakšna je to reklama, da obori s nogu vseh trikov vajenega edvertajzerskega staruha? … posnel jo je martin scorsese in tako po podivjanem biku, taksistu, ulicah zla, ostalih majstorijah in lanskem prvem oskarju v tej filmski miniaturi totalno skinil hitchcockov feeling in režijo … filmu je ime the key to reserva in naj bi kao nastal po koščku scenarija iz nikoli posnetega hitchcockovega filma … super je, klikni play in uživaj (do krokarjev na koncu, se splača)…

ljudje, ki namesto za stereotipne lepe slikice penin na rdeči žametni podlagi dajejo denar za takele reči, si zaslužijo, da se jim dadne respekt s kakšno flašo … slednjo pa pripravljamo tudi z zalatega silvota 08 … napeto je kot hitchcock (ali hmmm, scorsese?), razglasitev rezultatov bo kmalu!

čizdiwji cajt

ne glede na resen in empirično utemeljen poziv k zmernosti, je diwjanju v tem tednu kar dvakrat podlegel tudi opozarjevalec sam … dogajanje na decemberskih partijih zelo plastično in jako smešno popiše jim breuer:

he, been there, done that … čeprav sem včeraj (no ja, danes zjutraj) ugotovil, da je za celonočni blaznitis jako prikladen napitek mojito … mineralna voda bremza dehidracijo, limeta daje vitamine, rjavi sladkor energijo, meta svežino in rum vse ostalo, kar je treba … priporočam!

r.i.p., luis

alois “luis” kracher je bil kemik, ki je do leta 1990 delal v farmacevtski industriji … takrat se je odpovedal službi in se popolnoma posvetil družinskim vinogradom ob jezeru neusidl, v illmitzu na avstrijsko madžarski meji … proizvodnjo sladkih vin je skupaj z očetom prignal do popolnosti … razvijal je dva različna stila: linija zwischen den seen je posvečena iskanju primarnih sortnih arom, svežine in sadnosti, zato vina zorijo v velikih (od 500 do 3000 litrov) lesenih posodah … linija nouvelle vague je bolj delavno intenzivna, kracher je z njo preizkušal različne metode vinifikacije sladkih vin z vseh koncev sveta: vina zorijo v barikih, med zorenjem jih zračijo in so precej kompleksna … kracherjeve flaške so postale legendarne, in z njimi alois … žal moramo o njem od prejšnje srede pisati v pretekliku, premagal ga je rak trebušne slinavke … in memoriam berem intrevju (.pdf) iz novemberskega decanterja in se spominjam sladkega zweigelta iz leta 2003 …

towk’c

savinjska dolina, kakorkoli že bogato obdarjena z naravnimi lepotami, širnimi gozdovi, vrhunsko oštarijo in pametnimi, lepimi, duhovitimi, močnimi, pokončnimi in skromnimi ljudmi, pa je vendarle prikrajšana za saj lepše rož’ce nima svet, kot je ta vinska trta … deloma se alkoholni problem regije rešuje z žganjekuho (poskusite kdaj katurovc), deloma z nekaj polji hmelja, dobršen del alkoholizma pa povzroča towk’c … s to avtohtono besedo se na našem koncu označuje jabolčnik, mošt, jabolčno vino, skratka ferment zmletih in sprešanih jabolk … v savinjski dolini ga pavri večinoma točijo iz soda in ker je izvrsten thirst-quencher, ga veselo cukajo med pomladanskimi opravili, ko traktor kar bolj urno zašiba po polju, ako se je njega šofer stimuliral s parkrat po dva deci svetlo rjave prozorne in rahlo mehurčkaste (temu rečemo, da je urezn) tekočine … no, ker kljub dežulovičevi teoriji o obdarjenosti slovencev z biznis žilico v savinjski nismo prišli na idejo, da bi towk’c flaširali, so to naredili francozarji … rečejo mu cidre in v leclercu 0,75 litra stane od 1,7 so 3,1 evra … tale

cidre; ita: sidro; sav: towk’c

je ravno nekje na sredi, nekaj čez 2.30 stane … šopajo ga v dveh različicah, suhi (brut) in sladki (doux), oba imata 4.5 % alkohola in oba sta dekorirana z jabolčno pito, čeprav kiseljak k njej prav gotovo ne sodi … no, v chefovini smo s francoskim towk’cem zalili krepko enolončnico s svinjsko ribico in suhimi marelicami … za zimski sobotni dišeči brbotalnik naredi takole: Nadaljujte z branjem

javni poziv k zmernosti

ob začetku veselega decembra sta kruh in vino pripravila in posnela interdisciplinarno predavanje, s katerim želita bralstvo po zgledu starih grških modrecev pozvati k zmerni konzumaciji dobrot, predvsem ‘kohola v norih dnevih, ki sledijo:

za podrobnejši vpogled v pitagorovo teorijo praktičnega omejevanja pa se odpravite semle … pretežno do zmerno!

a8bd0c1ec209fde714ed13df82a4fb3e

dilema

mestni očetje eindhovenski se dobro zavedajo, da so nekatere stvari opcijske, druge pa nujne … opcijsko je piti pirčke, nujno pa je popito tekočino odtočiti iz organizma … temu primerno so tudi navili cene: outdoor pitje piva stane dve tretjini cene outdoor lulanja:

si lahko privoščiš lulanje?

kot človek, ki se ob večerih precej pogosto odloča za pitje piva se zavedam posledične napolnitve/izpraznitve mehurja in mestnim modrecem priporočam uvedbo paketov (drinken & piesen boete alleen 110€)za heavy userje pa celovečerne, tedenske, mesečne, sezonske in letne karte … samo ugibamo lahko, kdaj bodo kaj podobnega pogruntali naši smart-assi, zdaj, ko so kadilce pregnali na ulice …