• bakalar: hiša prezračena, riba stolčena (mogoče malo preveč na grobo, ampak jebiga, takle mamo)
• guacamole: avokado na standbyu v hladilniku, vse pod kontrolo
• marinirani sardoni: se kopajo v marinadi, danes celo z limonino lupino, ker je chef našel ene neškropljene v lokalni štacuni
• pršut in začinjene olive: narezano, pripravljeno
• fižolova krema z repki kozic: pripravljena, sam še koze tik pred zdajci na visok ogenj zabrnat
• pečen tomino (jurko, hvala za idejo) & brstični ohrovt s sezamom: ohrovt kuhan, tomino pripravljen, finalizacija on the face of the place
• na maslu dušene redkvice & špinača s pinjolami in gorgonzolo: pod kontrolo
• njoki s tartufi: narejeni by chefica, samo še skončamo in pojemo
• dišavnični kruh z dvema siroma (verzija light – namesto poprov so šli v testo peteršilj, timijan in majaron) + toast + pisani kruh s teranom + makovke & sezamovke: pečeno
• slatkiši: pridejo s srečkotom in majo, kar pomeni, da so absolutno in popolnoma pod kontrolo in v najboljših možnih rokah
• pol roger, ivan batič in ostali veseličkarji: komaj čakajo na uničenje!… fejst fantje …

skratka: ejga, nulanulasedm, požen! mi smo prpravlen! … aja, pasrečnga-pazdravga-pavesevga-padebevga!

dedo nas, kot redni bralci že veste, rad pocrklja s kakšno kuhinjsko spektakularko … ko je bil tri pare let nazaj chef še kot novopečenec v razširjeni familiji povabljen na novoletno večerjo, mu je bodoči tast (vidiš, šele zdajle mi je prišlo na misel, da bi se mu lahko reklo tudi taste – se pravi tejst … fejst!) duri odprl pokrit s pravo, snežno belo kuharsko klafedro, na mizo pa je tisti večer prinesel marsikakšno fino reč, še najbolj se zdajle spomnim ajdovih blinov s kislo smetano in kaviarjem (vodka inklusiv) … pa seveda legandarnih gosjih jeter s popečenimi hruškami … in enega hudega chiantija iz žlahtno zaprašene steklenice …takih in podebnih festnov je bilo potem še kar precej, skoraj vsak pa je bil filružan s kakšnim fajn konceptom … za letošnji festen mu je – sicer ni povedal zakaj, ampak o razlogih se pri konceptualizmu pač ne gre preveč resno spraševati, še posebej, če so posledice blagodejne – v glavo padla ideja, da bo celo večerjo zapakiral tako, da jo bomo pojedli z žlico, za povrh pa je vsako rihto serviral v lončkih, takih za belo kavo … prištimal pa nam je celih sedem riht: nakockan dimljen losos s škampom, ajdova juha s polži, decembrski jurčki v smetani, gosja jetra (tokrat brez hruške, ampak nekaj nakockanih, nekaj celih … gosja jetra na žlico – tega pa zihr še nihče ni jedel), jelenov golaž (nakuhan iz majhnih, komaj kakšen kubični centimeter velikih koščkov mesa), rezinica francoskega smrdljivčka z borovnicami in gosta krema iz kuhanih suhih fig in orehov … vinarili nismo na žlico pa tudi ne na lončke … začeli smo z veuve clicquot, nadaljevali z dvanajstletnikom iz saint-emilionske kleti pontet-clauzure, in prijetnim no name sladkuhom iz okolice toulousa … presekali in dobro zašpičili za 07 pa smo z več kot 100 šnopčki v enem samem mehkem ekstra starcu – hennesyjevem x.o-ju … 07 bo supergud, boste videli!