papa sommelier

Posted on by
Odgovori

ne vem, če bodo muslimani spet planili pokonci, ker je b16 že tretjič javno izpričal svojo zavezanost uživanju alkoholnih pijač, konkretno vina … prvič je to storil ob inavguraciji, ko je pojamral, da je samo nevreden delavec v gospodovem vinogradu, drugič je bilo, ko je inavguracijsko trditev na trgatvi tudi dokazal s svojimi dejanji, tretjič pa te dni, ko mu je italijansko združenje sommelierjev podelilo titulo častnega stanovskega kolega … papatu zdaj okoli vratu poleg križa rožlja še tastevin, ki so mu ga podarili na podelitvi, na kateri je beno tudi izkazal “zavest o kulturnem in simbolnem pomenu vina v krščanski zgodovini” … ker niti združenje sommelierjev niti vatikan o podelitivi titule nista objavila uradnih sporočil, bi lahko sklepali, da tale novička kvaka, vendar decanter ponavadi ne trosi nepreverjenih bučk … chef je vesel, da ima predsednika države, ki ceni prvi del imena tega bloga in papeža, ki je poznavalec drugega …

na slepo

Posted on by
2

najprej so po dobrem okusu udarili z gigantskimi in za hrano kar preveč grdimi naturalističnimi fotkami iste bejbe, ki v štirih različnih bluzah, a z vedno istim belim robcem na očeh v usta jemlje kozarec mleka, jogurt, obložen kruhek, maslo … vse je seveda odlično … ali je odličen tudi ameriški dolgozrnati riž, ki ima spremenjen genetski zapis, še ne vemo, ker ga gospa erjetno še ni imela časa slepo testirati … hnjm, in to se ravno zdaj zgodi ravno sparu, ki se z gospo prim. mag. branislavo belović, dr. med. tudi s tv oglasom na vse kriplje trudi, da bi nas zdravo upiramidil … ali mogoče kar genetsko spremenil?

ta-tinka

Posted on by
14

ena ta-tinka na dan drži dohtarja stranče chefova mati zadnjič s čestitkami ne bi za 48 ur prehiteli oficielnega jubileja uzakonjenega druženja, bi se, nehote sicer, a vendar, zgodila obojestransko pozabljenje ta veselega dneva … kar ne bi bilo prav in v redu, sploh ne … kajti za takle praznik se pa že spodobi kakšno nevsakdanjico na mizo in v usta položiti … ker časa res ni bilo veliko, je chef pripravil hiter, enostaven, a slavnostni priliki prolagojen tridelni prigrizek … ena: sesekljal je per rezin dimljenega lososa, sekljanko zmešal z nekaj kisle smetane, malinovega kisa in koprca in z mešanico zapolnil polovičke olupljene in razkoščičene bučke (kumara bi bila še boljša, ma, če ni še chef ne more porabit) … dve: na putru je popekel na rezine narezano hruško, jo del na toplo in v isti ponvi na hitro termično obdelal še centimetrske rezine magyarorszag gosjih jeter, ki jih je samo še osolil in postregel z belim kruhom … no, to sta bila dva spidnjaka, za tri pa je bilo potrebno malo, ampak res malo, več truda … francosko bistrojsko klasiko, tarte tatin je chef pred leti že skušal narediti po originalnem receptu, v katerem ni navedenega kvantanja in preklinjanja v fazi pre-karameliziranja … po fiasku z overburnom se tega mita chef ni imel več volje lotevati, dokler ni med jaganjem po spletu našel alter verzije procedure … Nadaljujte z branjem→

balinkugle

Posted on by
5

zelena kuglanakadar se popotnik pase po francoskih (no, pa tudi po italijanskih in, bodimo politično-korektni, tudi hrvaških) vaseh, ga skorajda ni lepšega filinga, kot sedeti pred kakšnim bistrojem in gledati ateje, kako resno se lotevajo jeux de boules … balinajo une sijoče kugle po pesku sm ter tja, merijo s palčko, si dobacivajo, robantijo, vsi zaripli skačejo sem ter tja, izvajajo poduhovljene priprave na odločilne mete, kričijo, kolnejo, se trepljajo, zmajujejo z obaretenimi glavami – skratka v taki navidez ležerni svaljkajoči se igri je moč najti nebroj različnih emotivnih stanj in vse skupaj je precej bolj zanimivo od povprečne tekme prve slovenske lige … no, čeprav v balinanju tudi naši sodržavljani niso kar tako in v meni še živi boleč spomin na unega dolenjca, ki nas je – priznam, rahlo okajene – tamle pri škofljici na pikniku za drejčevih 30, za vsako vrženo balin kuglo spodbujal z energičnim nej naumna, nej naumna! in potem, ko je videl, da gre kugla precej stran, poznavalsko dodal: ma prov pametna pa tut nej … na onem pikniku so nas, napihnjene mlade urbane profesionalce, domorodci iz društva ljubiteljev narave in živali, suvereno premagali v balinanju, streljanju z zračno puško in petju narodnih ob spremljavi frajtonarice, v badmintonu, edini disciplini, kjer smo imeli šanse za zmago, pa prefriganci seveda niso hoteli nastopiti … no, in ko je chef zadnjič pri češpovem njoku uzrl umetelno žogico s polnilom, so ga kar zasrbele dlani, tako da je ena serija nežnih in lahkih špinačno/skutnih balinkugel nastala tudi v domačih laboratorijih …

Nadaljujte z branjem→

joseph ni cool

Posted on by
2

in to totalno uncool … seveda ne kr en joseph, ampak demariev ta str … je za svojega ledenega chardonnayca tako ceno nastavil, da se bordojci počutjo kt smederevka v akciji … kanadski specialci za pobiranje medalj in absurdno navijanje cen za svoje freezirana vina so leta 2000 naprešali za šest zabojčkov ledenega chardonnaya, ki so jih zdaj dali naprodaj … za polovičko, se pravi 0,375 flaškico kanijo iz kupca iztisniti 30.000 … kanadskih dolarjev … po slovensko se temu reče 5.654 manj kot 5.000.000 tolarjev … prodali niso še nobene, pofočkalo pa se je nekaj resnih interesentov, predvsem iz japonske in savdske arabije … ali je med slednjimi tudi naš mile, nova okrepitev al ittihada, zaenkrat še ni jasno, prav tako ne vemo, ali se želi z njim polivati kakšen hud reprs …

stane je cool

Posted on by
2

ice cold, pravzaprav … seveda ne kr en stane, ampak legenda, čurinov ta str … je nagnal vse pocukrane tokaje madžarske (tut une, k koštajo trikrat tolk kot njegov zamgovelec, pa že ta ni poceni – v angliji nese do 112 funtov ) v jok pa na drevo … na ultimativnem vinskem contestu, decanterjevih world wine awards je pobasal regijsko trofejo za najboljše belo vince … če kje nabašete na njegov ledeni šipon 2003 mu le izkažite dolžno spoštovanje, tukaj pa lahko malo pobrskate kdo vse se še kiti z medaljami ali vsaj priporočili … od naših se lahko po junačkem ljubavnem tepihu tolčejo pri obeh briških simčičih, pri ščurku in valterju sirku, v vinakoper, pri dveri-pax, pri steyerju, v jeruzalemu ormož, v haloza, v ptujski kleti in seveda pri gorjakovih doma, saj je bil robert član žirije … kljub temu, da ima decanter kar nekaj problemov s črkovanjem naših vinkotov, pa mu vse oprostimo, ko priobči lep članek o sloveniji kot enem od presenečenj letošnjega ocenjevanja … na zdravje!

the power of liptauer

Posted on by
6

bilo je nekoč na divjem vzhodunabor kruhovih pomazank postane ob vsakodnevnem domačem zajtrku, sicer obveznem, ponavljam, obveznem, ritualu (no, da me ne bo kdo pofočkal hanžku, da teroriziram svoje najbližje – obvezno je obedovanje, izbor namirnic pa je demokratično svoboden) chefove rodbine vsake toliko časa ozko grlo … chefovi radarji to zaznajo, ko ob vprašanju kaj bo kdo za fruštk, sliši neke mevljajoče zvoke iz katerih potem nekako razbere mah, qwa pa vem … sej nč nimamo … marmelado? pašteto? putr? putr pa med? kislo smetano? (na tej točki se nebo ozre na minichefa, ki si izvoli kluhpaputlpasmetancopamalmeladopamedpasil – a vse to boš pojedu? – jaaa! … ampak res! … ja-ja-ja-jaaaaa!) … chefico smo za nekaj časa pomirili s toasti, ampak vseskor je bil čas, da se naredi nekaj, kar se že dolgo ni … jep, chef se je raznežil ob spominu na zimske počitnice leta 1991, ko je z dvema 314 let starima avtobusoma pobezljanih savskih in črnuških tabornikov z rdečo podlago fotrovih 207 cm dolgih elank rc gs (unih lepih plavih) prevozil vsak kamen na smučiščih jasna in donovaly v slovaških visokih tatrah … cinizem tukaj odklapljam in vam pa res priporočam vsaj ogled starega smokovca, ki je eno tako secesijsko avstroogrsko počivališče … no, da ne zaidemo: liptov, kakor se reče regiji je bil včasih ful večji in čist madžarski, zdaj pa ždi ob tromejo madžarska, poljsko – slovaški meji in posoja svoje ime na podorčju monarhije jako čislanemu sirnemu namazu … moja družina ga naravnost obožuje, bi rekla dr. suralova: Nadaljujte z branjem→