besna prošnja

opcija 1: a lahko nekdo, prosim (ali pa kar vsi po vrsti) v obraz in na glas pove proizvajalcem pekipapirja in ta tanke prozorne folije, da so une škatle z zobci za trganje papirja/folije popolnoma neuporabne za svoj prvotni namen in da bolj kot k efikasnemu rezanju vsebine pripomorejo k besnenju, kletju, dvigu krvnega pritiska, nekulturni rabi jezika in splošni slabi volji, kar še posebej velja za tretjo in vse nadaljnje uporabe rezalne embalaže … klinc, če ne znajo to narest tko, da bi blo funkcionalno, pol je boljše da ne naredijo nič, pa bomo vsaj vedeli, da naj k zadevi pristopimo po metodi, ki jo je f.s. finžgarju predlagal njegov fotr: s sekiro se je loti, jo boš lažje razkosal!

opcija 2: a lahko chefu in kruhovinskim bralcem kdo zaupa, če obstaja kakšna ta tanka prozorna folija in/ali pekipapir, ki sta opremljena z rezalnim sistemom, ki bi delal več kot tri reze (in se ne bi takoj nato začel fucat in se skupaj s škatlo spreminjat v razpadajočo zmečkanino …

hud!

možgani z jajci

ne, jadranka, to niso pravi možgani, to so možgani od bučev krajih, katerih grudo je chefova noga tlačila v zgodnjih letih trenutne inkarnacije, je bilo pogosto slišati besedno zvezo tem tek za bučo speku … omenjeni niz besed je ponavadi prišel iz ust s povišanim volumnom glasu, ponavadi ga je močnejši siknil šibkejšemu in čeprav je moč vsaj zadnji dve besedi suvereno uporabljati kot strokovna termina v kulinaričnem diskurzu, vam je verjetno jasno da s samim aktom priprave okusnega obroka, konkretneje z dobesedno peko buč, nima prav veliko skupnega … v tistih krajih se namreč buče, kot sem mogoče že kdaj omenil, v usta tlači skoraj izključno svinjam (tokrat dobesednim), edina interakcija med jezikom običajnega zgornjesavinjčana in bučo pa je možna, če je slednja že stisnjena v bučno olje ali pa njeno semenje vsaj posušeno in spraženo … ko je chef kakšno leto nazaj svojima roditeljema kuhal kremno bučno župo, tako ni bil deležen le sumničavih fotrovih pogledov, ampak tudi prestrašene materinske izjave a bučo kuhaš? a ni to bol za prašiče? … resnici na ljubo pa dodajam, da sta pojedla vse, kar sta dobila (mati celo repete, ampak sumim, da je bil to vljudnostni odkup za tisti prašičji remark) in da tako nista več običajna zgornjesavinjčana … skratka, buče se v danem momentu oranžijo na vseh koncih in krajih in pobje iz njih kuhamo juho, bučuho, njoke, sendviče in še kaj … ker je aktualen kuhinjski bluz precej semantične sorte,dajmo še malo pobrskat po osnovnem pomenu besede buča …  ki je, seveda, glava … in v glavi so ponavadi spravljeni možgani, torej morajo biti tudi v buči … in prav te, torej bučine možgane, bomo spekli z jajcem in tako zaključili tale kuhinjski bluz z adaptacijo zgornjesavinjske grožnje: tim tek mužgane od buče speku, da ti jh bom z jajcm zmešo! … v prostem prevodu je to v pečici pečena fritaja z bučo in brokolijem, ušpičiš jo pa, četudi si zgornjesavinjčan, takole: Nadaljujte z branjem→

495 mesecev kasneje

v soboto je chef pukim slučajem doživel bližnje srečanje z debelo buklo, za katero se je izkazalo, da so med platnice vezani izvodi časnika tovariš iz leta 1965 … poleg za tisti čas precej smelih avtomobilskih turističnih namigov (1.800 kilometrov in že ste v carigradu!) in pisem bralcev, ki se berejo kot, da so napisana letos in ne 41 let nazaj (v današnjem hitrem tempu življenja komajda še najdemo čas za sočloveka) je chefu seveda padla v oko mini rubrika ivan ivačič in naše bralke za vas, v kateri je bil priobčen en recept od ta starga in eden od bralke … sredi julija so bralstvu sugerirali tole (kar klikni na sliko, bo zrasla in bodi pozoren na začetek zadnjega ivačičevega odstavka):

poletni obrok po ivačičevo

za fante pa so v poletni vročini poskrebeli piarovski spin doktorji, ki so v isti številki tovariša lansirali osvežilno novo pivo iz laškega, kar je izjemno velik dogodek še dandanes, ko cepci od savinjskih finančnih inženirjev pire pač raje ukinjajo, kot pa ustvarjajo … skratka, leta ’65 so frajerji srebali tole (in chefu se kolca po dobi pred njegovim štetjem, morš mislt?!):

nomen ni vedno omen

schwarzenegger

u francuskoj me zovu mousse au chocolat, a za prijatelje ostajem musonaš severni sosed, ki je po spletu populističnih naključij postal kalifornijski guverner (in kot eden glavnih republikajnarjev v slabo voljo spravlja žlahto svoje kennedyjevske ženke marie shriver), je s svojim ultra štajermark naglasom in v popularno kulturo za vse večne čase zapisanih one-linerjev nadvse primeren za pokanje vicev … seveda pa lahko njegovo priimek služi tudi za opisovanje kakšnih črnih reči … recimo sudanski črnci, ki so črno-črne sorte so že lahko schwartz & nigger … pa kakšen s konjskimi močmi preobložen črn avto tudi … chef pa je po jodlarskem mišičnjaku poimenoval mousse iz črne čokolade, to pa zato, ker je narejen iz črnočrne čokolade, ker ni nič pocukran, ker je kljub vsemu globoko v sebi nežen in prijazen (tak kindergarten cop), ker se ga naredi onelinersko, brez komliciranja in pametovanja in ker je zaradi vmešanega kofeta in alkohola močan kot donator njegovega imena … takole poteka ogrevanje v fitnesu: Nadaljujte z branjem→

opozorilo

državni aparati in dežurni dušebrižniki širom sveta v vsakem trenutku čutijo potrebo, da nam povejo, česa naj ne bi počeli, kaj je škodljivo, kaj ni dobro ali je celo izrecno škodljivo … lea eva in jadranka mislita, da smo brezobrizni zakrknjeni prasci, ker jemo meso,  komat misli, da bomo zdaj zdaj pocrkali, ker pijemo gnojnico od vode iz pipe, nekoč pa je pisal tudi feljton o tem, da smo vsi, ki si umivamo zobe z flourizirano zobno pasto neke sorte kaskaderji … dodatno ne smemo jesti mastne hrane in uporabljati mobilnih telefonov … jesti moramo vsaj petkrat na dan in v istem času spiti vsaj 6 litrov vode … in seveda, da ne pozabim: za dobro počutje je treba na tešče zaužiti žličko medu, štamprle jabolčnega kisa (domačega, ali vsaj ašičevega), ščep kvasa, žlico olivnega olja, pasto iz čez noč namočenih otrobov in lanenega semena … pa še kaj, ampak tisto lahko po jutranjem polurnem teku in dveh nizih tibetanskih vaj za pomlajevanje ter pozdravu soncu … primerek pogleda na to problematiko si lahko ogledate tukaj (z vklopljenimi zvočniki, prosim) … seveda gre v veliki meri za licemerje, kajti  ne vem, če kdo v resnici verjame, da polmetrski napisi “kajenje ubija” na škatlicah cigaret zmanjšujo razvado … no, ampak oporoilca potrošniškim blejalcem meketavčkom gredo naprej in se zdaj selijo tudi na steklenice … francoske noseče gospe bodo od sedaj naprej opozorjene, da “ima uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo, celo v majhnih količinah, lahko resne posledice za zdravje vašega otroka” … napis bo obvezen na vseh v franciji proizvedenih in istotam prodajanih flašah piva, vina in močnih alkoholnih pijač … ha, pa ravno francozi so se tega spomnili, in to z vsemi svojimi zakajenimi bistroji, restorani in pisarnami vred … verjetno pač zato, da bodo potem gospe krivdo za prvi prehlad svojega otroka pripisale unemu požirku penine, ki so si ga privoščile, ko je clearblue dahnil svoj da … chef predlaga še kakšno opozorilo, da bodo flaše ponujale čtivo še komu drugemu, ne le nosečnicam: pitje piva lahko povzroči riganje in  povečano odvajanje urina! … uživanje sadjevca na organizem ne deluje enako kot uživanje sadja! … pitje alkoholnih pijač povzroča slab zadah in ima lahko negativne posledice na vaše socialno življenje! … pitje alkohola povzroča povečano prekrvitev kože na ličnicah in rdečico! … na zdravje, oz. kot bi zahropel slovenski ulični poet klemen klemen: ma ne me fukat, stari … a pizda še ga bomo pil, zato da bomo v seb use bakterije pobil!

brzina-vrlina

očala, kontaktnice, teleskopske, foto in druge lečeregularno poslušalstvo chefove omiljene radio stanice je gotovo že kdaj naletelo na simpatičen spidnjaški jingl, v katerem je slišati izjavo takratnega direktorja: sem peter barbarič, direktor radia študent/nimam veliko časa, zato poslušam hitro in učinkovito glasbo … in ker je bilo v tistih časih težko biti direktor, je kmalu nastal še en zelo podoben jingl: sem robert vrtovšek, špiker radia študent/ne dobim honorarja, zato poslušam težko in depresivno glasbo … chefova kuhinja danes ponuja odgovor obema in posledično vsem, ki ste v kateri od omenjenih stisk … iz piskra namreč že diši po ultra preprosti in mega dobri lečini juhi … Nadaljujte z branjem→

mek

mek iz naslova se ne nadaljuje z “intoš” (čeprav je jabolčnega in torej prehranskega tipa), niti ne z “ana” (čeprav je to fajn šnopček in zato prehranskega tipa), ampak z “donalc” … chef sicer ne more reči, da je regularen gost v birtijah klovna ronalda, prav tako pa ne zanika, da kdaj ne izvede kakšnega mekdrajv krogca ali da v kakšnem tujem mestu ne ponečedi njih slovitih čistih toalet … subliminalna sporočila očitno delujejo?! … seveda pa je tudi res, da jih pucelj še dandanes posluša (zasmehovalne, kajpak) zaradi leta 92 štirih po vrsti pojedenih cheeseburgerjev pod rondojem na flori v pragi, še posebej, ker je bilo to edino, kar je na tistem izletu v pragi jedel (in s tem dokazal, da se da tri dni živeti – no, vegetirati – od piva in spanca) … včerajšnji obisk je bil socializacijske narave, saj je minichef dobil prvo vabilo na mekdonalc praznovanje rojstnega dneva … in se je imel fajn: prijazna hostesa jih je sprejela, si (fascinantno, res!) v prvem poskusu zapomnila vsa imena, jih odpeljala na tobogan in nato nazaj na čiken mek nagce, pomfri in pomarančni sok … potem so se še malo igrali z igračami, ki so jih našli v paketih s hrano, spet malo potoboganili, maji zapeli hepibrzdej, pojedli torto in se malo pričkali katere barve balon bo imel kdo … morgan spurlock, (bajdvej, jutri zvečer na tv slo 1!) bi v vsem skupaj videl zaroto, kako hoče korporacija mulce nafurati na junk food, ampak tako hudo dobr jim pa po mojem obzerviranju tudi ni bilo, je pa res, da je bil chef presenečen, koliko familij z deco od 3 do 6 let uporablja tole reč za kosilo … chef je medtem izkoristil priložnost in v miru pomalical v enem drugem kultu omenjeni royal with cheese, ki pa ni naveden – le zakaj, le zakaj? – na tabeli prehranskih vrednosti, ki je natisnjena na spodnji strani papirnatih pogrinjkov, katerih gornja stran nam na pisan in enostaven način razloži, da je korporaciji zelo mar za našo uravnoteženo prehrano in da si zato lahko izračunaš, kaj boš pojedel, da v organizem vneseš potrebne dnevne količine kalorij, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in soli … sicer pa tabele najdete tudi na njihovem spletnem domu, kjer boste ob preačunavnaju ugotovili, da kakšna huda kombinatorika ni potrebna, ker je človek kar hitro čez … ampak ne bi mogel reči, da je royal with cheese prav zanič sendvič, res ne …