ko slišiš, da je rižota milanska, se ti – ker je milano italijanska prestolnica mode in jet-seta – pred očmi začnejo prikazovati koščene manekenke, feminizirani vizažisti in stilisti, fece-liftane gospe v pelcih, zagoreli biznismeni ter zbriljantinirani nogometaši … in skupaj z njimi se ti prikazuje lahka, zdrava, nekalorična rižotka … no, ne bi se mogel bolj motiti: milanska rižota je očitno nastala preden so se vsi zgoraj omenjeni liki naselili v lombardijski prestolnici, zato je v njej kar precej masla in parmazana, svoj bogat, svilnatomaščoben okus pa lahko pripiše predvsem kostnemu mozgu, tej po krivici zapostavljeni delikatesni poslastici … za jet set (in močno zlatorumeno barvo) pa poskrbi tiste pol žličke žafrana … mrsikak kao sodoben recept za milansko rižoto ti bo sugeriral, da lahko mozeg tudi opustiš (ali pa ga bo celo sploh zatajil), ampak to bi bilo nekako tako, kot da bi se spravil delat bolonjez brez mesa … brez veze, torej … no, prava stvar na koncu izgleda precej bolje, kot ono bledolično mozgovje na deski:
pa tudi dobro je njam … fantje smo tole snedli gledajoč interjevo sesipanje čelskega in eden od jedcev je ob 00:15 chefu poslal e-mail s subjectom klap, klap, klap, klap in sledečo vsebino: Sej bi biu tiho, pa ne morem. V ustih še vedno odmeva rižota. Bravo. … hvala, miha! … ma je bla res dobra in naredi se jo tako:
- liter in pol mesne ali kostne juhe (ne kockaj, stari … skuhaj raje pravo!)
- tri približno 8 cm dolge srednje dele mozgove kosti
- 80 gramov masla
- mala čebula
- 350 gramov riža za rižote
- deci suhega belega vina
- pol čajne žlice žafrana
- štiri žlice sveže naribanega parmezana
najprej pripravi mozeg, to ti bo vzelo dva dni časa, pa nič kaj veliko truda: mozgove kosti najprej pol ure namakaj v topli vodi, da se mozeg malo omehča in odpusti od kosti, da ga boš lažje zbezal ven … mozeg nato prelij z mrzlo slanico (tri žlice soli na liter vode), postavi v hladilnik in pusti, da se namaka vsaj 24 ur, še raje pa dva dni … vmes dvakrat (ali štirikrat) zamenjaj slanico, s tem procesom iz mozga izlužiš kri …
no, od tu naprej pa klasično rižotanje: v kozici segrej maslo in nasekljan mozeg, dodaj čebulo in vse skupaj pet minut prešvicavaj na majhni temperaturi … nato ogenj malo pojačaj in prepraži še riž … ko boš prilil vino, se bo pokadilo in zadišalo, ti pa kar pusti da vino povre …
zdaj je čas za začetek novega, repetitivnega delovnega procesa: rižu prilij zajemalko vrele juhe, mešaj in pusti da povre … nato dodaj novo zajemalko vrele juhe, mešaj in pusti da povre … pa novo zajemalko … in tako naprej … približno 20 minut …
v zadnjo zajemalko stresi one pol žličke žafrana in preveri, če je treba še kaj soliti – to je odvisno predvem od juhe, ki si jo prilival … rižoto odstavi z ognja in vanjo vmešaj parmezan in malo masla, počakaj par minut …
soundtrack je tokrat res vreden ogleda, še posebej, če rad gledaš ploskajoče hipije: donovan – mellow yellow … wiki pa zna o komadu, za katerega marsikdo misli da je od beatlov, povedati še marsikaj zanimivega …
